Ukrajinska vojska pregnana z letališča v Lugansku, uporniki želijo status avtonomije

Ukrajinske sile so se po siloviti ofenzivi proruskih sil umaknile z letališča v Lugansku. Boji med ukrajinsko vojsko in separatisti so potekali vso noč, nato pa je ukrajinski varnostni svet danes potrdil, da se je vojska umaknila s sicer strateško zelo pomembnega letališča.

Sicer pa se proruski uporniki še vedno z ukrajinsko vojsko spopadajo v bližini letališča v Donecku, prav tako na vzhodu Ukrajine. Včeraj zvečer so celo poročali o prvem napadu proruskih upornikov na ukrajinsko ladjo v Azovskem morju. Pri tem naj bi bilo ranjenih šest ukrajinskih vojakov.

Tako so v zadnjih dneh uporniki zavzeli večji del območja na vzhodu države, kjer živi večinsko rusko prebivalstvo. Uporniki so tudi vse bližje Mariupolu, ki so ga zapustili že številni prebivalci, ukrajinska vojska pa okoli mesta utrjuje svoje položaje.

Ukrajina in Zahod sicer obsojata Rusijo, da z vojaki in vojaško opremo pomaga proruskim upornikom, kar pa Moskva nenehno zanika. Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da evropski voditelji ignorirajo to, da ukrajinska vojska "neposredno napada civiliste".

Uporniki zahtevajo avtonomijo znotraj Ukrajine

V beloruski prestolnici pa so predstavniki proruskih upornikov iz Donecka in Luganska ukrajinske oblasti pozvali, naj priznajo njihovo avtonomijo znotraj Ukrajine. "Predsednik, vlada in vrhovna rada (parlament) bi morali sprejeti zakone, ki bi zagotovili takojšnje okrevanje po humanitarni katastrofi in priznati status ozemelj, ki jih nadzirata ljudski republiki - najprej bi morali ustaviti vse 'protiteroristične' operacije - in omogočiti svobodne volitve lokalnih oblasti in članov parlamenta," je zapisano v dokumentu.

V njem so zapisali tudi, da bi moral Kijev na uradni ravni zagotoviti pravico do uporabo ruskega jezika. Gre za izjavo ob začetku dela kontaktne skupine, ki se je sešla v Minsku. Samooklicani republiki zastopata namestnik premierja ljudske republike Doneck Andrej Purgin in predsedujoči vrhovnemu svetu ljudske republike Lugansk Aleksej Karjakin. Purgin je ob prihodu v Minsk dejal, da prihaja s predlogom, ki bi ustavil nasilje in zmanjšal število žrtev.

Na obeh straneh borci iz tujine, domnevno tudi iz Slovenije

Sicer pa britanska medijska hiša BBC poroča, da se v krvavem konfliktu v Ukrajini na obeh straneh bojujejo številni borci iz tujine, ki imajo za to različne razloge. Največ jih prihaja iz Rusije, Francije, Španije, Srbije in Poljske, manjše število pa tudi iz nekaterih drugih držav.

Kot prostovoljci naj bi po podatkih BBC na vladni strani sodelovali tudi Slovenci. Na slovenskem zunanjem ministrstvu pravijo, da sami nimajo informacij o sodelovanju slovenskih državljanov v spopadih med vladnimi silami in separatisti, zato teh navedb ne morejo potrditi.

Prostovoljci sicer prihajajo v Ukrajino z najrazličnejšimi motivi, ki segajo daleč v zgodovino – do vojn na območju nekdanje Jugoslavije in celo do španske državljanske vojne.

Proruski uporniki za prostovoljce iz tujine pravijo, da gre za sodobne mednarodne brigade v boju proti "fašizmu". V Kijevu po drugi strani poteka razprava o smiselnosti ustanovitve ukrajinske različice tujske legije.

Daleč največ borcev je iz Rusije, pri čemer je vse težje razlikovati med borci, ki se bojujejo kot prostovoljci, in aktivnimi vojaki, ki naj bi bili v Ukrajini na tajnih misijah.

Nobena skrivnost ni, da ruski državljani zasedajo najvišje položaje v uporniških silah. Najbolj znan med njimi je Igor Girkin - Strelkov, ki naj bi bil še do lani polkovnik ruske obveščevalne službe FSB. Na uporniški strani se borijo številni ruski vojaki z različnimi čini, pri čemer ni jasno, ali gre za plačance ali prostovoljce, poroča BBC.

Vodja upornikov Aleksander Zaharčenko je javno izjavil, da se na strani upornikov bori med 3000 in 4000 ruskih prostovoljcev. "V ruski vojski so številni, ki dopust raje preživijo med nami, brati, ki se borimo za svojo svobodo, kot pa na plaži," je dejal.

Vse več je dokazov, da so v konflikt vpleteni tudi redni pripadniki ruske vojske; nedavno so na vzhodu Ukrajine zajeli deset ruskih padalcev.

Na obeh strani v Ukrajini se borijo tudi Čečeni, tako tisti iz Čečenije kot tisti, ki so se izselili v tujino, a je zanimivo, da se jih večina bori za upornike.

Francozi na obeh straneh

V ukrajinskem konfliktu po poročanju francoskih medijev sodeluje tudi kakih 20 Francozov, ki se prav tako borijo na obeh straneh. Štirje, med njimi dva bivša vojaka, so odšli v Doneck, kjer se borijo za proruske separatiste.

Za časnik Le Monde so povedali, da so ustanovitelji ultranacionalističnega gibanja Kontinentalna enotnost, ki je v Franciji in Srbiji organiziralo proteste v podporo sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu in srbskemu obtožencu haaškega sodišča Vojislavu Šešlju. Po njihovem mnenju je Rusija zadnji branik pred liberalno globalizacijo, ki je odgovorna za upad nacionalnih vrednot in izgubo francoske suverenosti.

Na uporniški strani se borita tudi Španca, ki v konfliktu vidita priložnost za poplačilo zgodovinske usluge. Kot sta povedala, sta v Ukrajino prišla, da bi se oddolžila za podporo Sovjetske zveze republikanski strani v španski državljanski vojni, piše BBC.

Za separatiste se bori več deset Srbov, ki jih je v konflikt pritegnil občutek solidarnosti z ruskimi pravoslavci in sovraštvo do zveze Nato, ki naj bi ji bila blizu vlada v Kijevu. Srbski strokovnjak za varnostna vprašanja Zoran Dragišić sicer pravi, da gre predvsem za plačance, ki se borijo na obeh straneh. V Srbiji vse glasneje razmišljajo, da bi bojevanje v tujih vojnah uvrstili med kazniva dejanja.

Kot poroča BBC, je dokazov, da v ukrajinskem konfliktu sodelujejo tudi ameriški prostovoljci, bolj malo. Izjema je bil Američan ukrajinskega rodu Mark Gregory Paslawski, ki je vzel ukrajinsko državljanstvo. Ubit je bil na vladni strani v kraju Ilovajsk.

BBC še poroča, da v konfliktu sodeluje tudi manjše število borcev iz drugih držav, pri čemer omenja Švedsko, Italijo, Nemčijo, Gruzijo, Belorusijo, baltske države, Finsko, Norveško, Kanado, Hrvaško, Slovenijo in Češko.