"V zadnjem intervjuju, ki sem ga imela za kijevsko revijo, me je novinarka vprašala, kaj so moje sanje. Odgovorila sem ji, morda da bi živela v lepi državi, mestu, kjer so gore, jezera, gozdovi. Odgovorila je, dobro, bova zapisali, morda se uresniči," je dejala Svetlana, ki so se ji želje uresničile in zdaj je njun dom med gorami.
"Govorim slovensko, ne zelo še dobro, ampak razumem veliko," je dejala Svetlana, ki je ekipo pričakala z jabolčnim zavitkom. Umetnica je bila v Ukrajini zaposlena v uspešnem energetskem podjetju, celo življenje pa je že slikarka. Njene stenske poslikave so krasile mnoge ukrajinske hiše, pripravljala je številne razstave, oblikovala je tudi kolekcijo oblačil.
"Moj šef me je vsak dan poklical, kako sem, in mi rekel, da je prenevarno, da bi šla v službo. Rekla sem mu, naj morda tudi on raje ostane doma. Odvrnil je, da ne, da mora v službo. En dan me ni poklical več," pove Svetlana in doda, da se je z mamo odločila oditi, ko je izvedela, da je šef umrl zaradi ruske vojske. "Bilo je zelo težko. Bilo me je strah, strah in strah," komentira Svetlanina mama.
Zadnji dan, preden sta odšli iz Ukrajine, je njena mama v pol dneva naštela kar 139 bomb v bližini. Zdaj pa sta v Sloveniji našli mir, kot pravi slikarka, se počuti kot v pravljici, še posebej, ko je zunaj sneg. V Sloveniji se uči in ustvarja, skozi slikanje pa izraža svoja čustva, doda. Nekaj umetnin je že ustvarila v Sloveniji, prva, ki jo je narisala ob prihodu, pa predstavlja jokanje, prelivanje krvi. "Ta angel pa je drugačen. Bolj svetel. Mislim, da se tako tudi počutimo. Mislim, da so vsi Ukrajinci bolj motivirani," komentira nedavno ustvarjeno sliko.
Hvaležni sta Sloveniji, da lahko živita v miru, in hvaležni prijateljem iz Kranja, ki so ju rešili. "Odpeljali so naju in nama dali nekaj hrane, ker dolgo nisva jedli. Dolgo nisva sploh videli kruha, ker ga ni bilo nikjer za dobiti. Mislim, da tega ne bom nikoli pozabila," se spominja Svetlana.
Skodelica z napisom dom je tam, kjer je ljubezen in figura mačke, ki si prekriva oči, sta bili eni od prvih stvari, ki jih je kupila v Sloveniji. "Je zelo, zelo podobna meni v tistem obdobju. Sem tako prestrašena, da ne želim videti te vojne," pojasnjuje.
Danes si peska več ne meče v oči. Pravi, da so sicer vsi v Ukrajini optimistični, da bo vojne kmalu konec, a si do takrat želi le slikati in s tem tudi kaj zaslužiti. Če bo našla partnerja, je v Sloveniji pripravljena ostati. Moji prijatelji, družina so povsod po svetu. Tam je le dom, prazen dom.
