Ukrajinci so danes obeležili peto obletnico oranžne revolucije, vendar pa so bile proslave precej skromne in so pokazale predvsem na to, da so Ukrajinci razočarani nad svojimi voditelji ter jih skrbijo posledice svetovne finančne in gospodarske krize, ki jih v Ukrajini še posebej čutijo. Na glavnem trgu v ukrajinski prestolnici Kijev, kjer se je 22. novembra 2004 na protestih, ki so vodili v razveljavitev spornih volilnih rezultatov in zmago revolucije, zbrala večdesettisočglava množica, je danes praznovalo le nekaj deset ljudi.
To kaže na razočaranje, ki ga Ukrajinci čutijo tako zaradi ravnanja svojih političnih voditeljev, ki jim niso bili sposobni zagotoviti željene politične stabilnosti, kot tudi zaradi hude gospodarske krize, ki je v ljudeh ubila še zadnje upanje na gospodarski razcvet in blaginjo. "Seveda se počutim razočaranega. Izdali so (politični voditelji) ideje revolucije," je izjavil Andri Avramenko, ki je bil leta 2004 eden od v oranžne barve odetih protestnikov.
Spomnimo
V Ukrajini je 21. novembra 2004 potekal drugi krog predsedniških volitev, na katerih je zmago slavil takratni proruski premier Viktor Janukovič. Opozicija in volivci se z odločitvijo volilne komisije, da je zmagovalec volitev Janukovič, niso strinjali. Odeti v barvo opozicije, oranžno, in upajoč na boljšo prihodnost so se dan kasneje odpravili na ulice in na množičnih protestih zahtevali ponovitev volitev.
Vrhovno sodišče je ugodilo njihovi zahtevi. Na ponovljenem drugem krogu 26. decembra 2004 je slavil opozicijski voditelj Viktor Juščenko, ki je januarja 2005 zaprisegel kot novi predsednik, vodenje vlade pa je prevzela njegova zaveznica v času revolucije Julija Timošenko.
Oranžni tabor se je razdelil
Upanje, da bosta Juščenko in Timošenkova Ukrajino popeljala v lepšo in boljšo prihodnost, je bilo žal kratkotrajno, podobna usoda pa je doletela tudi njuno zavezništvo. T. i. oranžni tabor se je namreč le nekaj mesecev po revoluciji razdelil, volivci so od revolucije že trikrat volili nov parlament, državo pa je v tem času vodilo pet različnih vlad.
Upanje na boljše čase je po oranžni revoluciji dodatno razblinila še svetovna gospodarska kriza, ki je državo močno prizadela. Državi, ki ji je grozil celo državni bankrot, je novembra lani s kreditom na pomoč priskočil Mednarodni denarni sklad (IMF).
Državo januarja čaka nov preizkus, in sicer predsedniške volitve, na katerih se bodo za glasove razočaranih volivcev potegovali vsi trije glavni akterji oranžne revolucije – Juščenko, Janukovič in Timošenkova. Zmaga se glede na raziskave javnega mnenja obeta Janukoviču, ki po poročanju medijev s Timošenkovo že kuje načrte o sodelovanju po volitvah.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.