Ukraden otrok s tremi otroštvi po več kot 50 letih izvedel resnico

Pri desetih letih je Paul Fronczak po kleti brskal za skritimi božičnimi darili. Po naključju je naletel na tri škatle, polne pisem, dopisnic z izrazi sočutja in časopisne izrezke. Naslovi iz časopisov so bili zgovorni: "200 jih išče ukradenega dojenčka" in "Mama prosi ugrabitelja, naj vrne otroka". Na slikah je prepoznal svoje starše v mladih letih in prebral, da je bil ugrabljen njun sin Paul Joseph. Navdušeno je stekel k mami in vprašal, ali je to res on. Mama, Dora Fronczak, se je odzvala jezno, da stika po kleti. Priznala je: "Ja, bil si ugrabljen, ampak smo te našli in te imamo radi. To je vse, kar moraš vedeti."

Paul je vedel, da te teme ne sme omenjati. In je ni – 40 let. Ampak pogosto ga je radovednost premagala in ko je bil sam doma, je smuknil v klet in bral o svojem skrivnostnem primeru, piša BBC.

Največja iskalna akcija v zgodovini Chicaga

26. aprila 1964 je Dora Fronczak rodila sina v bolnišnici v Chicagu. Čez dan ga je imela pri sebi, razen ko je spal v jaslih v drugi sobi z drugimi novorojenčki. Naslednji dan je do nje pristopila ženska, oblečena v medicinsko sestro, in jo prosila, naj ji izroči dojenčka, da ga bo pregledal zdravnik. Odšla je in se ni več vrnila.

V bolnišnici so ugotovili, da je nekaj narobe in sprožili iskalno akcijo. Kljub temu so oblasti in starše o izginotju obvestili šele popoldne. Šele ob treh popoldne so poklicali očeta v tovarno, kjer je delal. "Oče je moral oditi z dela in povedati svoji ženi, da njunega otroka pogrešajo," je povedal Paul. "Misliš, da si varen – v bolnišnici – in tam ti ugrabijo otroka."

V največji iskalni akciji v Chicagu je otroka iskalo 175.000 poštnih delavcev, 200 policistov in FBI. Do polnoči so pregledali 600 hiš, a o izginulem otroku ne duha ne sluha. Starša, Dora in Chester Fronczak, sta po izginotju ostala v bolnišnici še en teden, ampak kljub publiciteti primera niso našli oprijemljivih sledi in preiskava je počasi potihnila.

V New Jerseyju našli otroka in ga po ušesih povezali s Paulom

Dve leti pozneje, marca 1966, pa sta starša prejela pismo od FBI. V New Jerseyju so našli otroka, ki je komaj shodil in ki ustreza opisu njunega sina. Otrok je bil zapuščen v vozičku v nakupovalnem centru pol leta prej in so ga predali v rejo družini Eckert. Eckertovi so ga krstili za Scotta McKinleyja in tako jim je prirasel k srcu, da so razmišljali, da bi ga posvojili.

Preden so to tudi storili, je newjerseyjska policija pomislila, da ni fant morebiti pogrešan dojenček iz Chicaga. Za preverjanje njegove identitete niso imeli veliko možnosti, niso imeli niti krvne skupine niti prstnih odtisov, le sliko, posneto na dan rojstva. S pogrešanim dojenčkom so najdenega fantka povezali na podlagi oblike ušes. "Testirali so več kot 10.000 fantkov, ki bi lahko bili Paul, in jaz sem bil edini, ki ga niso mogli popolnoma izključiti," pravi Paul. "Takrat je bil FBI elitna organizacija, kar so ti rekli, v to si verjel," dodaja.

Fronczakovi so bili nad novico presenečeni in navdušeni. Dora in Chester sta morala Paula, takrat uradno Scotta, posvojiti. "Mama bi lahko rekla, ’Nisem prepričana’ in bi vrnila otroka nazaj, ali pa ’Ja, to je moj sin’, in tudi če ne bi bil, bi ga tako rešila pred mogoče težko prihodnostjo," še pravi Paul.

Stavek, ki ga je preganjal še leta: 'Želim si, da te nikoli ne bi našli'

Fronczakova sta bila ljubeča starša, mogoče celo preveč zaščitniška, kar je vodilo v konflikte. Paul se je šolal v katoliški šoli s strogimi pravili oblačenja, a oboževal je rock glasbo in nosil dolge lase. Med prepirom zaradi las mu je mama enkrat zabrusila: "Želim si, da te nikoli ne bi našli", in ta stavek ga je preganjal še leta.

Paul je v letih po končani srednji šoli igral v rock bendu, se nato vpisal v vojsko, pa delal kot prodajalec in se ob tem večkrat selil. "Vsaj 50-krat sem se preselil in zamenjal vsaj 200 služb. Vedno pa sem nosil s sabo izrezke iz časopisov," je povedal za BBC. Na koncu se je ustalil v Las Vegasu.

Ko je leta 2008 s svojo drugo ženo Michelle pričakoval hčer, so ga povprašali o boleznih v njegovi družini. Zavedel se je, da ni prepričan, ali sta Dora in Chester njegova biološka starša: "Bil sem najden tako daleč od doma, da se mi ni zdelo, da bi lahko bil moj primer raziskan do dna."

Vedno čutil, da ne spada v svojo družino

Vedno se je počutil, da ne spada v svojo družino in da sta starša bolj povezana z njegovim bratom Davom, imeli so tudi drugačne lastnosti, bili so mirni in zadržani, Paul pa je oboževal glasno glasbo in hitre motocikle. Tudi po zunanjosti so se razlikovali: "Dave je točno tak kot moj oče – videz, obrazna mimika, telesna konstitucija, vse. Jaz nimam ničesar od tega." Vprašanje, ali je zares ukraden otrok, ga je začelo zasledovati.

Leta 2012 se je opogumil in kupil komercialne teste za DNA analizo. Ko sta starša prispela iz Chicaga, ju je soočil s svojimi željami: "Sta se kdaj vprašala, ali sem vajin pravi sin?" Priznala sta tudi svoje dvome in pristala na test. Na letalu na poti domov sta si premislila, češ da je on njun sin in je to konec zgodbe. Paul je bil več tednov negotov, a premagala ga je želja izvedeti resnico in oddal je vzorce.

'Vse, kar sem vedel o sebi, se je sesulo v prah'

Rezultati, ki jih je prejel, so ga šokirali - "niti najmanjše možnosti" ni, da bi bil zares sin Dore in Chestra Fronczaka. Počutil se je, kot bi se njegovo življenje končalo: "Nisem mogel razmišljati, začel sem se potiti. Vse, kar sem vedel o sebi, moj rojstni dan, moja zdravstvena kartoteka, poljska narodnost, celo astrološko znamenje bika, vse se je sesulo v prah in za trenutek nisem vedel, kdo sem."

Rezultati so prinesli dve pomembni vprašanji: Kdo so Paulovi pravi starši in kaj se je zgodilo pravemu Paulu.

Kmalu je Paul znova postal državna tema v medijih. Družino je to prizadelo in eno leto niso imeli nobenega stika. Posledica javne obuditve njegove ugrabitve je bilo tudi to, da je FBI po skoraj 40 letih znova odprl preiskavo, ampak, ker so testi pokazali, da on ni ukraden otrok, ni imel pravice do vpogleda v dokaze.

Paulu je sicer upokojen agent FBI, ki je delal na njegovem primeru, dejal, da tudi sami niso bili prepričani, ali je on resnično pravi Paul Fronczak.

Uporabili so kombinacijo DNK testiranj in klasičnih preiskovalnih tehnik

Ekipa prostovoljcev, ki se imenujejo DNA detektivi, so prevzeli njegov primer in prišli do šokantnih odkritij. Vodja ekipe CeCe Moore je pojasnila, da so uporabili kombinacijo DNA testiranj in klasičnih preiskovalnih tehnik.

Sledi so vodile do Tennesseeja, njegove korenine pa naj bi bile judovske. "Ena stran družine mora imeti judovskega prednika," trdi Moorova. Čez nekaj mesecev jim je uspel odločilen preboj in Paula so lahko povezali z njegovimi pravimi sorodniki, ki so potrdili, da so v njihovi družini pred petdesetimi leti pogrešali dvojčka.

2015, dve leti po začetku preiskave, je Moorova poklicala Paula in vprašala: "Kako se ti zdi ime Jack?" Paul je odgovoril, da se mu zdi ime močno in lepo. "No, to je tvoje ime," je dejala detektivka.

Tako so ugotovili, da je Paul bil rojen kot Jack Rosenthal in je pol leta starejši, kot je mislil. Imel je sestro dvojčico Jill, ki je, podobno kot on, izginila. Zdaj Paul išče že tretjo osebo: "Mislim, da ne moreš imeti dvojčka in ga ne iskati."

'Ne gre samo za interese. Isto je z odločitvami v življenju, s kom se poročiš, kako poimenuješ svoje otroke ...'

Sestavljanka se je Paulu začela sestavljati. Njegovo navdušenje nad glasbo naenkrat ni bilo več tako presenetljivo, saj je ugotovil, da je njegov bratranec znan r’n’b pevec Lenny Rocco. To mu je dokazalo, da ni potrebno, da te vzgojijo biološki starši, da ohraniš svoje lastnosti in zanimanja: "Ne gre samo za interese. Isto je z odločitvami v življenju, s kom se poročiš, kako poimenuješ svoje otroke, celo do tega, kakšna gesla uporabljaš na svojem telefonu."

Kmalu je odkril tudi temno plat svojega zgodnjega otroštva. Njegova mama je bila odvisnica od alkohola, oče pa se je po vrnitvi iz korejske vojne do domačih vedel nasilno. Obstajajo dokazi, da so bili otroci, še dve starejši sestri in mlajši brat, zanemarjani. Nekateri celo trdijo, da so jih zapirali v kletke.

Glede Jill nihče ne ve, kaj se ji je zgodilo. Paul verjame, da se ji je zgodilo nekaj tragičnega in da so verjetno zato sprejeli odločitev, da se znebijo še njega: "Preveč vprašanj bi sprožal samo en dvojček," je prepričan.

Pravi rojstni dan si deli z 'nepravo' mamo

Paul se je z Doro in Chestrom pobotal in pogovorili so se o vsem, kar se je zgodilo. Dora, s katero zdaj po naključju delita rojstni dan, 27. oktober, mu je priznala, čez kakšne težke preizkušnje sta šla. Nikoli si ni odpustila, da je dojenčka predala sestri, čeprav je bil to standardni postopek.

Otrok "treh identitet" je zdaj predan iskanju pravega Paula in svoje sestre Jill. "Imamo močno sled, za katero verjamem, da nas lahko pripelje do Paula, ena druga pa nakazuje na Jill," pravi.

Paula so okoliščine v prvih dveh letih življenja zagotovo zaznamovale, je prepričan: "Sposoben sem oditi od kogar koli in česarkoli. Ni službe ali situacije v življenju, za katero bi se oziral. Mislim, da je to posledica treh otroštev, ki sem jih imel v tako zgodnjih letih. To je posvojitev, to je preživetje, to je boj za naslednji dan," pravi.

Njegova hči Emma je zdaj stara devet let in včasih se ji zdi zabavno ga klicati "Jack", a sam pravi, da dokler ne najde pravega Paula, ostaja sam Paul: "Ko bom našel pravega Paula, mu bom predal rojstni list in zahteval svojega."