Ujetniki v Guantanamu na sodišče

Ameriško vrhovno sodišče je v četrtek tesno, s petimi glasovi proti štirim, odločilo, da se imajo ujeti teroristični osumljenci, zaprti v vojaškem oporišču Guantanamo na Kubi, pravico pritožiti na ameriška zvezna sodišča. Odločilni glas je prispeval sodnik Anthony Kennedy.

Ameriški pravosodni minister Michael Mukasey je v Tokiu, kjer sodeluje na srečanju pravosodnih ministrov skupine G8, glede odločitve ameriškega vrhovnega sodišča, dejal, da bo ameriška administracija kljub temu nadaljevala z vojaškimi sojenji v Guantanamo.

Visoka komisarka Združenih narodov za begunce Louise Arbour pa je odločitev ameriškega vrhovnega sodišča pozdravila. ''Odločitev pošilja zelo pomembno sporočilo, da v ZDA temeljne človekove pravice veljajo tudi za osumljene terorizma,'' je dejala.

V Amnesty International (AI) odločitev pozdravljajo in ocenjujejo kot pomemben korak k vrnitvi vladavine prava, so sporočili iz AI Slovenija. "To je že tretjič od leta 2004, da je najvišje sodišče ZDA zavrnilo argumente Busheve administracije, da lahko v nedogled pridržuje ljudi brez da jih česa obtoži ali jim sodi in brez ustreznega dostopa do pravnih sredstev," so opozorili.

Odločitev je udarec Bushevi administraciji

Odločitev, ki so jo sprejeli vrhovni sodniki, pomeni velik udarec administraciji predsednika Georgea Busha, ki je od samega začetka vojne proti terorizmu terorističnim osumljencem zanikala pravice, ki gredo vsem drugim ljudem. Sodišče je razsodilo, da imajo tudi ujeti teroristični osumljenci ustavno zagotovljeno pravico do tako imenovanega habeus corpusa, kar pomeni, da lahko upravičenost svojega zaprtja izpodbijajo na ameriških zveznih sodiščih.

Taborišče na Kubi je Busheva administracija ustanovila ravno zato, da bi se izognila pristojnosti ameriških sodišč, vrhovno sodišče ZDA pa je sicer šele po šestih letih ugotovilo, da to ne velja. Sodnik Anthony Kennedy je v mnenju večine zapisal, da so zakoni in ustava narejeni tako, da veljajo tudi v izrednih časih. Kennedy je povedal, da politične veje oblasti ne morejo kar po lastni želji "vklopiti ali izklopiti ustave".

Poleg Kennedyja so pri večinskem mnenju sodelovali tudi John Paul Stevens, Ruth Bader Ginsburg, David Souther in Stephen Breyer. Na stran administracije, ki je trdila, da so v izrednih časih dovoljeni izredni ukrepi, pa so se postavili sodniki Antonin Scalia, Clarence Thomas, Samuel Alito in predsednik sodišča John Roberts. Slednja dva je na položaj imenoval predsednik Bush.

Bush se je na odločitev sodišča odzval med obiskom v Rimu. Dejal je, da jo bo spoštoval, čeprav to ne pomeni, da se z njo strinja.

Dva zakona

Sodišče je odločalo o veljavnosti dveh zakonov. O zakonu o postopkih z ujetimi terorističnimi osumljenci iz leta 2005 in o zakonu o posebnih vojaških sodiščih iz leta 2006. Oba sta za ujete osumljence ustvarila nov pravni sistem, po katerem se lahko na upravičenost svojega zaprtja pritožijo na posebno vojaško komisijo. Ta odloča o tem, ali se jim dodeli naziv sovražni bojevnik, ki se mu potem sodi pred posebnim vojaškim sodiščem. Vsi drugi ljudje se lahko po ameriški ustavi, zakonih in doslej veljavni pravni tradiciji pritožijo na navadna civilna ali vojaška sodišča.

Teroristični osumljenci nimajo pravice do vpogleda v proti njim uperjeno dokazno gradivo niti pravice do soočenja s pričami, če vojska oziroma predsednik odloči, da je to škodljivo za nacionalno varnost. V skrajnem primeru se lahko pritožijo na eno samo določeno sodišče, sicer naklonjeno administraciji v Washingtonu, s predpostavko, da so vsi dokazi proti njim vnaprej veljavni. Tako pravno novotarijo je pomagal ustvariti republikanski predsedniški kandidat John McCain, ki sicer zagovarja zaprtje Guantanama. V četrtek pa je dejal, da ga odločitev sodišča skrbi, ker ne gre za ameriške državljane, ampak sovražne bojevnike. Ne glede na to bo tudi on odločitev spoštoval.

Skupine in organizacije za človekove pravice in zaščito ustavnosti so odločitev sodišča pozdravile. Izvršni direktor Centra za ustavne pravice iz New Yorka Vincent Warren je sporočil, da je Vrhovno sodišče s tem končalo največjo krivico v ZDA. Odzval se je tudi demokratski predsedniški kandidat iz leta 2004, senator iz Massachusettsa John Kerry, ki je sporočil, da je sodišče sedaj potrdilo to, kar so vedeli vsi razen Busheve administracije, namreč da ustava in zakoni veljajo tudi v času vojne.