Po triletnih pogajanjih naj bi prišlo do izmenjave zapornikov med Izraelom in Hezbolahom. To naj bi se, po besedah vodje Hezbolaha, šejka Hasana Nasralaha, prišlo v četrtek in petek prihodnji teden. Hezbolah bo Izraelu izročil enega izraelskega poslovneža in tri trupla izraelskih vojakov, Izrael pa naj bi na drugi strani izpustil 35 pripadnikov Hezbolaha, vključno z dvema pomembnima voditeljema milice, šejkom Abdelom Karimom Obeido in Mustafo Diranijem, ki ju je Izrael zajel v Libanonu leta 1989 oziroma 1994. Skupno naj bi Izrael sicer izpustil še 400 palestinskih zapornikov, ki se bodo lahko vrnili na svoje domove na Zahodnem bregu oziroma na območju Gaze. Izrael naj bi tudi pojasnil usodo 24 Libanoncev, ki so pogrešani, in izročil posmrtne ostanke 59 libanonskih državljanov.
To je v Berlinu uradno objavil nemški posrednik med obema stranema, Ernst Uhrlau. "S tem sporazumom sta Izrael in Hezbolah prebila zid, ki jima nekaj let ni dopuščal rešitve enega izmed najbolj bolečih posledic konflikta na Bližnjem vzhodu," je zapisano v uradni izjavi nemške vlade.
Kmalu po razglasitvi sklepa v Nemčiji, sta tudi Izrael in Hezbolah uradno potrdila veljavnost njunega medsebojnega sporazuma o izmenjavi zapornikov.
Izraelski politiki so se na dogovor odzvali različno. Predsednik parlamentarne komisije za zunanjo in varnostno politiko Ran Cohen (Meretz) je menil, da je Izrael plačal previsoko ceno, je pa vredno, da se bo tako končalo trpljenje izraelskih družin. Juri Stern iz Narodne zveze pa je dogovor obsodil kot "nevaren presedan", ki bi lahko vzpodbudil nove ugrabitve Izraelcev.
Začetek konflikta
Hezbolah je oktobra 2000 na tromeji med Izraelom, Libanonom in Sirijo zajel tri izraelske vojake, ki pa so bili v akciji Hezbolaha po izraelskih virih tako hudo ranjeni, da so jih kasneje uradno razglasili za mrtve. Kmalu nato je Hezbolah ugrabil še četrtega Izraelca, Elhanana Tanenbauma, izraelskega poslovneža in polkovnika izraelske vojske v rezervi. Tanenbauma, ki naj bi bil zelo bolan, je v zaporu obiskal tudi nemški posrednik Uhrlau.
Izrael pa naj bi na drugi strani izpustil dva pomembna voditelja Hezbolaha, šejka Abdela Karima Obeida in Mustafo Diranija, ki ju je Izrael zajel v Libanonu leta 1989 oziroma 1994. Ne bo pa Izrael izpustil Samirja Kantarja, ki so ga zaradi uboja treh Izraelcev prijeli leta 1979 in je trenutno na prestajanju 542-letne zaporne kazni.
Vodja Hezbolaha, šejk Hasan Nasrala, je sicer doslej Kantarjevo izpustitev zahteval kot nujni pogoj za uresničitev kakršnekoli izmenjave ujetnikov z Izraelom, kako pa je sedaj prišlo do preboja na pogajanjih, pa ni znano.
