Na novico o aretaciji najbolj iskanega vojnega zločinca z območja nekdanje Jugoslavije Radovana Karadžića so se zvrstili številni odzivi, ki pa so bili pozitivni tudi v smislu srbskega približevanja EU. Bela hiša je v uradnem sporočilu za javnost izrazila čestitke srbski vladi in se zahvalila za profesionalizem in pogum vsem, ki so sodelovali v tej operaciji.
Nagrada za aretacijo?
EU želi na nek način nagraditi sodelovanje Srbije s haaškim sodiščem, je danes v Bruslju pojasnil vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. "Gremo v smer, da se odpre možnost za uresničitev začasnega sporazuma, ki prinaša določene finančne rešitve za Srbijo," je pojasnil.
Odločitev o nadaljnjih korakih Srbije na poti v EU, konkretno o uveljavitvi trgovinskih določb sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, ki so združene v okviru t. i. začasnega sporazuma, ni bila sprejeta danes, temveč bodo to možnost države članice preučile na veleposlaniški ravni. Veleposlaniki bodo o tem prvič razpravljali v sredo, ko odločitve še ni pričakovati, nato se bodo zadnjič pred počitnicami spet sestali prihodnji torek. "Srbska stran si želi, da bi bilo to rešeno pred poletjem," je povedal minister Rupel.
Za odločitev EU pa je pomembno tudi mnenje glavnega haaškega tožilca Sergea Brammertza, ki naj bi novo poročilo uradno podal šele oktobra, čeprav je mnenje iz Haaga mogoče pričakovati tudi prej. "To mnenje bo zagotovo zelo pomembno, a Svet EU je pri tej odločitvi avtonomen," je povedal Rupel. "Glavni tožilec bo ocenil, ali Srbija popolnoma sodeluje s Haagom, in zagotovo se bomo ozirali na to, kar bo Brammertz rekel, a odločitev bomo avtonomno sprejeli sami," je pojasnil. Brammertz pa je sporočil, da je to "pomemben dan za žrtve, ki so več kot desetletje čakale na aretacijo. Je tudi pomemben dan za mednarodno pravico, ker jasno kaže, da nihče ni izven dosega zakona in da bodo prej ali slej vsi begunci pred zakonom prišli pred sodišče".
Zunanji ministri so danes govorili o odmrznitvi začasnega sporazuma, ki pokriva trgovinske določbe sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, podpisanega aprila pod slovenskim predsedstvom. Začasni sporazum običajno začne veljati kmalu po podpisu, med čakanjem na ratifikacije celotnega sporazuma v vseh državah članicah. Vendar v primeru Srbije ni bilo tako, ker je Nizozemska zahtevala, da Srbija za uveljavitev trgovinskega dela sporazuma izpolni pogoj popolnega sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. O tem, ali je Srbija izpolnila ta pogoj, bo odločil Svet EU. Svet bo tako prižgal zeleno luč tudi za ratifikacije sporazuma v državah članicah, ki pa so odvisne od volje posameznih držav. "Kar zadeva ratifikacijo, je odvisna od posameznih držav. Upam, da bo zdaj stvar stekla, da aretacija Karadžića ni zadnja," je povedal minister Rupel. "Imam zagotovila, da bo tako," je dodal.
EU je sicer danes pozdravila aretacijo Karadžića. "EU ugotavlja, da je bila naša politika podpore proevropskim silam v Srbiji pravilna. Posredno smo pomagali proevropskim strankam, tudi s podpisom sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju. Ta semena so obrodila plodove in naslednji korak bo sestanek na veleposlaniški ravni," je še poudaril Rupel.
Rusija Haagu očita pristranskost
Rusko zunanje ministrstvo poziva, da mora biti sojenje "nepristransko". Podali so tudi kritiko haaškega sodišča, češ da ima "pogosto pristransko stališče". V izjavi navajajo nekatere primere pristranskosti, med katerimi so oprostitvene sodbe in izpustitve Bošnjakov in kosovskih Albancev, vključno z nekdanjim kosovskim premierjem Ramushem Haradinajem, glede katerega po prepričanju Moskve ni nobenega dvoma, da je bil vpleten v vojne zločine. Dodajajo, da bi bilo treba delo in pristojnosti haaškega sodišča omejiti, saj so države v regiji "povsem dozorele in so sposobne neodvisnega preiskovanja ter izrekanja obsodb glede vojnih zločinov". Glede same aretacije Karadžića so na ministrstvu zapisali le, da gre za "notranjo zadevo" Srbije.
Ruski veleposlanik pri zvezi Nato Dmitrij Rogozin je medtem izjavil, da bi morali biti zaradi zločinov med krvavimi vojnami na območju nekdanje Jugoslavije skupaj s Karadžićem obtoženi tudi nekateri zahodni politiki. Na haaškem sodišču bi jim namreč morali soditi zaradi bombardiranja nekdanje ZRJ — oziroma po besedah Rogozina "povsem nedolžnih ljudi" — leta 1999.
'Pravica in sprava'
Generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer je aretacijo Karadžića pozdravil in jo označil kot pomembno dejanje sodelovanja Srbije s haaškim sodiščem. Izrazil je še pričakovanje, da bo Karadžić kmalu predan Haagu, in Beograd pozval, naj nadaljuje s pregonom nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Mladića. Kot je ocenil, je mogoče uspešno in stabilno prihodnost Zahodnega Balkana zgraditi le na pravici in spravi.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je novico o aretaciji pozdravil in v imenu celotne Evropske komisije sporočil, da gre za zelo pozitiven dogodek, ki bo prispeval k pravici in trajni pomiritvi na Zahodnem Balkanu. "Aretacija dokazuje odločenost nove srbske vlade, da v polnosti sodeluje z Mednarodnim sodiščem za ozemlje nekdanje Jugoslavije (ICTY). Pomembna je tudi za evropske težnje Srbije," je sporočil Barroso.
Pomemben dan za mednarodno pravico
Šef za evropsko zunanjo politiko Javier Solana je bil navdušen. "To je odlična novica. Karadžić sodi pred sodišče v Haagu, kjer se mu bo pošteno sodilo in bo odgovarjal za zločine, za katere je obtožen. Aretacija kaže na zavezanost nove srbske vlade k sodelovanju z mednarodnimi organizacijami," je sporočil Solana. Solana je še dejal, da se bo "Karadžič pojavil na sodišču v Haagu, kjer mu bodo pošteno sodili za mnoge zločine“. "To bo vsekakor imelo pozitiven vpliv na evropske integracije za Srbijo, kar jo bo tudi približalo evropski družini narodov“, so še poudarili tiskovni predstavniki v uradu Solane.
Janša pozdravlja aretacijo
Premier Janez Janša je pozdravil aretacijo nekdanjega vodje bosanskih Srbov in haaškega obtoženca Radovana Karadžića. Po njegovem mnenju gre za pomemben korak pri zapiranju tragičnega obdobja nedavne zgodovine Zahodnega Balkana, so sporočili iz Janševega kabineta. "Dolgo pričakovana aretacija, ki ji mora slediti pravično sojenje v Haagu, je pomemben korak pri zapiranju tragičnega obdobja nedavne zgodovine Zahodnega Balkana. Uveljavljanje pravičnosti, ki ima poseben pomen za žrtve vojnega nasilja in njihove najbližje, je namreč temelj za trajnostno spravo v regiji," je menil Janša.
"Aretacija Karadžića je pomembna predvsem za Srbijo, za njeno mednarodno politično verodostojnost,« je dejal zunanji minister Dimitrij Rupel. "Podpis stabilizacijsko-pridružitvene pogodbe je bil stava na voljo Srbije, da se otrese preteklosti in da izbere evropsko pot, obenem pa je bil tudi popotnica Srbiji v Evropsko unijo," je še dejal Rupel.
Türk: Aretacija pomembna za delo ICC
Predsednik republike Danilo Türk je pozdravil prijetje Karadžića. Po njegovih besedah je aretacija nekdanjega voditelj bosanskih Srbov "pomembno dejanje za mednarodno pravosodje, za BiH, predvsem pa za žrtve in svojce žrtev etničnega čiščenja", ter tudi za prihodnje delo Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC).
"Glavni arhitekt etničnega čiščenja je zdaj prijet in bo postavljen pred sodišče. Njegova aretacija kaže, da roka pravice doseže vse, tudi tiste na pomembnih položajih. Zato ima ta aretacija pomen tudi za prihodnje delo Mednarodnega kazenskega sodišča, kjer je bila vložena obtožnica zoper sudanskega predsednika Omarja al Baširja," je dejal Türk v izjavi, ki so jo poslali iz njegovega urada.
Za Srbijo aretacija predstavlja korak k ponovni vzpostavitvi njene mednarodne verodostojnosti. "Dva storilca hudih kaznivih dejanj se še izogibata roki pravice in pričakujemo, da bo Srbija poskrbela za njuno prijetje, kar bo zagotovilo polno integracijo Srbije v evropske procese," je še dejal Türk.
Odzval se je tudi nekdanji predsednik Milan Kučan, ki je poudaril, da aretacija Karadžića pomeni, da bo vse zločinsko dogajanje na tleh nekdanje Jugoslavije dobilo svoj pravni epilog in tudi konec na mednarodne sodišču. "Po drugi strani pa kaže, da je v Srbiji očitno prevladal interes tistih političnih sil, ki prihodnost Srbije in srbskih ljudi, ne glede na vse dogajanje, vidijo znotraj evropske integracije in seveda tudi pristajanje na načela in vrednote, ki znotraj te integracije obstajajo kot temeljno vezno tkivo," je povedal Kučan.
Zadoščenje za žrtve pokola
Aretacijo najbolj iskanega vojnega zločinca na območju nekdanje Jugoslavije je pozdravilo tudi združenje mater žrtev iz Srebrenice, kjer so srbske sile pod vodstvom Karadžića in Mladića ubile 8000 Bošnjakov. "Nocojšnji dogodek je dokazal, da se vojni zločinci ne morejo večno skrivati," je dejala Kada Hotić, ki je v genocidu v Srebrenici izgubila sina in moža. "Pravici je bilo končno zadoščeno. Zločinec se je končno soočil s svojo usodo," je dodala.
Negativni odzivi na aretacijo
Bilo je tudi nekaj negativnih odzivov. Karadžićeva soproga Ljiljana Zelen Karadžić je na Palah pri Sarajevu novinarjem izrazila začudenje in šok, obenem pa tudi neke vrste zadovoljstvo, da sedaj menda vsaj ve, da je živ.
