Ugrabili novinarja

Privrženci Hezbolaha so ugrabili dva televizijska novinarja in njihove libanonske asistente, ki so snemali v središču Bejruta, je sporočila policija. ''Novinarska ekipa se je pripravljala na snemanje, ko so jim pristopili skrajneži. Dejali so, da so vohuni in jih odvedli,'' je povedal predstavnik policije, ki pa ni želel izdati, kakšne narodnosti so bili novinarji in za katero televizijsko mrežo so delali.

Slovenci ujeti v Libanonu

V Libanonu se medtem nahaja še pet Slovencev. Slovenski državljani, ki se trenutno še nahajajo v Libanonu - v Tyru in Sidonu - so v stalnem stiku s častnim konzulom Republike Slovenije v Bejrutu, Veleposlaništvom Republike Slovenije v egiptovskem Kairu in slovenskim ministrstvom za zunanje zadeve, so za 24ur.com sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva. V pomoč in koordinacijo aktivnosti so vključena tudi slovenska veleposlaništva v soseščini v Tel Avivu, Atenah, Ankari ter častni konzul na Cipru in slovenska veleposlaništva v ostalih državah članicah Evropske unije.

Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve si v okviru konzularnega sodelovanja med državami članicami Evropske unije nenehno izmenjuje informacije o aktualnem dogajanju in o organizaciji odhodov skupin državljanov Evropske unije iz Libanona, če se za to državljani sami odločijo.

Tujci bežijo

ZDA so v Libanon poslale 40 marincev, ki so 1.052 Američanom pomagali zapustiti državo. Približno 1.100 ameriških državljanov je že pred tem s tremi ladjami že prispelo na Ciper.

Zaradi navala tujcev se je ciprska vlada že obrnila na mednarodno skupnost in zaprosila za pomoč in hitrejši odziv na krizo na Bližnjem vzhodu. Bojijo se namreč, da mala otoška državica ne bo zmogla sprejeti vseh tujcev, ki v naglici zapuščajo Libanon. "Na nas se je obrnilo veliko držav. Govorimo o pomoči za najmanj 60.000 oseb. To je nemogoče. Potrebujemo več letal, s katerimi bodo ljudje lahko odleteli v svoje matične države," je povedal zunanji minister Cipra Georgios Lillikas.

Na odhod domov čaka še približno 300 Avstralcev, Velika Britanija pa je na pot že poslala svoje ladje, ki bodo na varno prepeljale približno pet tisoč Britancev.

Iz mesta Tir na jugu Libanona pa so danes evakuirali okoli 500 Francozov, okoli 400 Nizozemcev pa po evakuaciji približno 300 sodržavljanov prejšnji teden še vedno čaka na odhod iz države. Danska je evakuirala okoli 5000 Dancev, Švedska pa okoli 1200 svojih državljanov.

Spopadi se nadaljujejo

Izraelska letala so na stavbo, ki leži v četrti na jugu Bejruta, v noči na četrtek odvrgla 23 ton eksploziva. Po navedbah Izraela naj bi se tam zbirali predstavniki libanonske milice Hezbolah, ki je že sporočila, da je Izrael zadel le mošejo in da noben član skupine ni bil ranjen.

Po besedah predstavnika sil Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL) Milosa Strugarja potekajo na libanonskem ozemlju ob meji z Izraelom hudi spopadi. V njih sta bila ranjena dva vojaka, iz Hezbolaha pa so sporočili, da so uničili dva izraelska tanka. Izraelska vojska je medtem potrdila, da njene sile redno prečkajo mejo in obstreljujejo Hezbolahove položaje.

Hud spopad med izraelskimi silami in privrženci Hezbolaha na libanonski meji pa je terjal več smrtnih žrtev, je sporočila izraelska vojska.

Medtem je Hezbolah izstrelil okoli 15 raket na severni Izrael, ki so priletele na štiri različna območja, vendar pa pri tem ni bil nihče ranjen. "Zaman sovražni sionistični vojaki poskušajo napredovati proti libanonskem območju, da bi dosegali vojaške zmage, in ponovno se jim Hezbolah postavlja po robu in dokazuje, da so vojska brez vojakov," je Hezbolah zapisal v sporočilu za javnost, ob tem ko je sporočil uničenje dveh izraelskih oklepnih vozil.

Civilisti v strahu

Število žrtev med civilisti strmo narašča, saj je samo v sredo v izraelskih zračnih napadih umrlo 72 libanonskih civilistov. Prebivalci Libanona pa se bojijo, da bo izraelska ofenziva, potem ko bodo državo zapustili še preostali tujci, postala še močnejša. Libanonski premier Fouad Siniora je mednarodno skupnost zaprosil za pomoč, saj so morali iz vojnega območja evakuirati že 500 tisoč ljudi. "Prosim vas, odzovite se takoj. Nujno potrebujemo prekinitev ognja, saj bomo le tako prišli do humanitarne pomoči," je izjavil premier. "Hezbolah je postal država v državi. Zavedamo se tega in to je resen problem. Ni skrivnost, da Hezbolah sledi navodilom iz Damaska in Teherana," je še povedal Siniora in dodal, da Libanon ni dovljolj močan, da bi sam napadel položaje Hezbolaha.

Siniora je pozval tudi k celostni rešitvi krize, ki bi vključevala tudi izpustitev libanonskih zapornikov v Izraelu in umik izraelskih sil iz spornih obmejnih območjih. Tako bi izpolnili vse zahteve Hezbolaha in ga prisilili, da bi postal le politično gibanje.

Humanitarne organizacije so medtem sporočile, da je na jugu Libanona najmanj 15.000 ljudi odrezanih od oskrbe s hrano in zdravili. Po besedah predstavnika Rdečega križa so med ujetimi tudi hudo ranjeni, ki jih ne morejo oskrbeti. Po njegovih besedah so Izrael že prosili za dovoljenje, da bi ranjence z avtomobili odpeljali na varno, vendar odgovora niso dobili. Med ljudmi je tudi več tujih državljanov, ki ne morejo priti do svojih veleposlaništev.

Oglasil se je tudi namestnik izraelskega premiera, Šimon Peres, ki dvomi v resničnost libanonskih podatkov glede smrtnih žrtev med civilisti. Po navedbah libanonske vlade in policije naj bi doslej umrlo že 327 Libanoncev. "Podatki o žrtvah v Libanonu niso verodostojni," trdi Peres in dodaja, da je v Izraelu med ofenzivo umrlo 29 oseb. Peres še pravi, da se Izrael pri napadih izogiba ciljev, kjer se nahajajo civilisti.

Izrael ne bo popustil

Medtem je izraelski premier Ehud Olmert še enkrat poudaril, da se bo ofenziva, ki traja že deveti dan, nadaljevala, dokler bo potrebno. "Naredili bomo vse, da rešimo naša vojaka. Nadaljevali bomo, dokler skrajneži ne odvržejo svojega orožja," je napovedal Olmert. Hezbolah, ki ga podpirata Sirija in Iran, v zameno za vojaka, ki so ju ugrabili 12. julija, od Izraela zahteva izpustitev libanonskih in palestinskih zapornikov. To zahtevo je Izrael že večkrat zavrnil.

Da bi izraelska ofenziva na Libanon lahko trajala še dolgo, je v pismu izraelskim vojakom napisal tudi načelnik generalštaba izraelske vojske Dan Haluc. "Izrael je sredi vojne proti skrajnim islamističnim terorističnim skupinam, ki zanikajo pravico Izraela do obstoja. Boj na severu se je pridružil tistemu v Judeji, Samariji (Zahodnem bregu) in Gazi in bi lahko trajal še dolgo," je, kot je potrdila tudi izraelska vojska, Haluc še zapisal v pismu.

Anan za konec spopadov

Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Anan pa je pozval k takojšnji ustavitvi sovražnosti med Izraelom in Libanonom, da bi ''preprečili nadaljnjo izgubo nedolžnih življenj in trpljenje''. Če bi se spopadi končali, bi humanitarni delavci lahko pomagali pomoči potrebnim, prav tako pa bi krizo lahko rešili po diplomatski poti, je dejal Anan.