Na volitvah v 255-člansko ustavodajno skupščino privrženci predsednika Moralesa niso dobili potrebne dvotretjinske večina za reformo ustave. Uradni rezultati nedeljskih volitev še niso znani, volitve pa so bile prvi test za Moralesa.

Morales je ljudem pred lanskimi decembrskimi volitvami obljubljal konec političnega nadzora s strani skorumpiranih politikov in pravičnejšo razporeditev državnega bogastva, pri čemer je že začel z nacionalizacijo zemeljskega plina. Na volitvah si je Morales želel zagotoviti večino v novi ustavodajni skupščini, v kateri bi nato uveljavil spremembe ustave. Pri tem je načrtoval predvsem odvzem neobdelane zemlje odsotnim lastnikom ter uvedbo tradicionalnega pravnega sistema Indijancev.
Moralesovo Gibanje k socializmu (MAS) je pred volitvami opozarjalo, da bi podpora regionalni avtonomiji vodila v razkol med bogatimi in revnimi, belci in prvotnim prebivalstvom ter nižinskimi in goratimi regijami. Vztrajali so, da je najboljši način za doseganje uravnoteženega razvoja ohranjanje močne centralne vlade in delitev državnega bogastva.

Politična opozicija pod vodstvom stranke Podemos Jorgea Quiroga medtem podpira večjo avtonomijo departmajev, Moralesa pa je napadla tudi zaradi njegovega tesnega prijateljstva z venezuelskim kolegom Hugom Chavezom in mu očitala, da z nafto bogata Venezuela ogroža neodvisnost Bolivije. Opozicijo še posebej moti močna prisotnost venezuelskih vojakov in helikopterjev v državi, ki pa naj bi po trditvah obrambnega ministrstva le dostavljali pomoč žrtvam poplav.
Morales je že izjavil, da bo spoštoval rezultate volitev. Ustavodajna skupščina bo prvič zasedala 6. avgusta in bo za reformo ustave na voljo imela leto dni časa. O novi ustavi bodo kasneje na referendumu odločali tudi bolivijski volivci.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.