Udarec za Ahmadinedžada

Po začasnih rezultatih petkovih volitev v Iranu, na katerih so izbirali člane skupščine izvedencev ter predstavnike lokalnih oblasti, med kandidati za skupščino izvedencev prepričljivo vodi nekdanji predsednik države Akbar Hašemi Rafsandžani, medtem ko se je kandidat iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada Mohamed Jazdi uvrstil šele na šesto mesto. Tudi začasni rezultati lokalnih volitev kažejo na upad priljubljenosti iranskega predsednika.

Po polovici preštetih glasov na volitvah v skupščino izvedencev prepričljivo vodi Rafsandžani, je v soboto razglasil iranski notranji minister Mustafa Pur Mohamadi. Rezultat je velika politična zmaga za Rafsandžanija, zmernega reformista, ki ga je na predsedniških volitvah pred letom in pol porazil Ahmadinedžad.

Na upad priljubljenosti Ahmadinedžada pa kažejo tudi začasni rezultati lokalnih volitev, saj naj bi njegova lista v teheranskem mestnem svetu osvojila le dve izmed 15 mest. Stranka Razvoj (Abadgaran), katere član je bil Ahmadinedžad, a se je od predsednika distancirala zaradi spora o županskem kandidatu, naj bi sicer dobila večino v mestnem svetu Teherana, vendar bo morala mesto voditi v sodelovanju z reformisti.

Končnih rezultatov volitev sicer predvidoma ne bo še nekaj dni, saj glasovnice štejejo ročno. Rezultate volitev v skupščino izvedencev pa je pričakovati nekoliko hitreje kot rezultate lokalnih volitev, deloma tudi zaradi velikega števila voljenih mestnih in lokalnih svetnikov. Volivci so namreč volili kar 113.000 svetnikov, ki so jih izbirali med več kot 235.000 kandidati.

Iranski predsednik je medtem zavrnil navedbe, da gre pri tokratnih volitvah za preizkus njegove osebne priljubljenosti, rekoč, da so to le "prazne besede tujega tiska". Visoka volilna udeležba (60 odstotkov) je po njegovem mnenju znamenje narodne solidarnosti, ki je najboljša popotnica za bodoče vladne programe.

Skupščino izvedencev, ki za zaprtimi vrati zaseda dvakrat letno, volijo volilni upravičenci za obdobje osmih let. Kandidati za ta organ morajo imeti zadostne kvalifikacije s področja muslimanskega prava, pred kandidaturo pa jih potrdi svet varuhov, pomemben 12-članski organ, ki ga imenuje vrhovni verski voditelj. Skupščina izvedencev je pomemben organ, saj med drugim izbira, lahko pa tudi razreši vrhovnega verskega voditelja države, ki ima v skladu z ustavo končno besedo pri državnih zadevah.