Pred mestno hišo v mestu Amara se je zbralo več sto protestnikov, ki so zahtevali službe. Po nekaterih navedbah naj bi protestniki na policiste streljali, po drugi pa metali le kamenje. Na protestnike naj bi po poročanju očividcev streljale koalicijske sile, ti pa so zanikali vsakršen napad nanje. Šiitsko mesto Amara je pod nadzorom britanskih sil, ki so nato območje protestov zaprle, množico pa razgnale.
Ameriška vojska je sicer pred tem potrdila, da so njenih vojaki v petek v Kirkuku na severu Iraka pomotoma ubili dva iraška policista. Kot je pojasnila predstavnica ameriške vojske v Tikritu, so ameriške sile policista ubile, ker se nista želela identificirati.
Sadamu naj sodijo Iračani
Svet prehodne iraške vlade je nezadovoljen z odločitvijo ZDA, ki so Sadamu podelile status vojnega ujetnika. "Ta odločitev nas je začudila in o njej se bomo pogovorili z ameriško civilno upravo, saj o tem nikoli nismo razpravljali," je povedal član sveta Dara Nuredin, ki vodi odbor za pravna vprašanja. "Za nas to ne spremeni ničesar. Izjava Pentagona nas ne zadeva. Husein je zločinec, ki je zagrešil zločine nad Iračani, zato mu bodo tudi sodili Iračani na iraškem sodišču. Presenečen sem nad tem, da je Pentagon Huseina šele danes razglasil za vojnega ujetnika, saj so ZDA že 1. maja lani razglasile konec večjih vojaških operacij v Iraku," je ob tem povedal Nuredin.
Ameriško obrambno ministrstvo je včeraj sporočilo, da ima "Sadam Husein status vojnega ujetnika". Po pojasnilih tiskovnega predstavnika Pentagona Lawrencea DiRite so pravniki ministrstva ameriškemu obrambnemu sekretarju Rumsfeldu podali mnenje, da je nekdanji iraški voditelj vojni ujetnik v skladu z določili ženevskih konvencij.
Rdeči križ: Odločitev je pravno sprejemljiva
Takšen status omogoča dostop do Huseina tudi Mednarodnemu odboru Rdečega križa (ICRC), na podlagi tega statusa pa mu lahko tudi sodijo za vojne zločine. ICRC ocenjuje, da je ameriška odločitev o podelitvi statusa vojnega ujetnika "pravno sprejemljiva", po besedah tiskovne predstavnice ICRC v Iraku Nade Doumani, pa je "potrebno sedaj upoštevati 3. Ženevsko konvencijo o vojnih ujetnikih".
Poudarila je še, da je potrebno v skladu z ženevskimi konvencijami pravno določiti status več tisoč ujetnikov v ameriških rokah. Huseina so ameriške sile po več mesecih iskanja zajele sredi lanskega decembra blizu njegovega rojstnega kraja Tikrit v osrednjem delu države.
Bremer: Do izročitve Huseina Iračanom nekaj časa
Ameriški civilni upravitelj v Iraku Paul Bremer je za časnik Al-Hayat izjavil, da bi do izročitve nekdanjega iraškega predsednika Iračanom lahko prišlo šele po juliju, ko bo ameriška začasna uprava oblast predala začasni iraški vladi. Bremer je v pogovoru za časnik, ki ima sedež v Londonu, pojasnil, da je proces oblikovanja sodišča, pred katerim bi v Iraku sodili Huseinu, izjemno zapleten in zahteva mednarodne standarde. Bremer je tudi zanikal poročila, po katerih naj bi bil Husein omamljen, ko so ga prijeli.
Annan in Negroponte o politiki do Iraka
Ameriški veleposlanik pri ZN John Negroponte se je z britanskim kolegom Emyrjem Jonesom Parryjem sestal z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom in razpravljal o politiki do Iraka. Američani želijo, da Annan čimprej pošlje nazaj v Irak mednarodno osebje in diplomate, vendar pa Annana prej zanima odgovor na vprašanje, kakšno vlogo naj bi ZN imeli v Iraku in ali bo njihovemu osebju zagotovljena varnost.
ZDA si sicer želijo vrnitve ZN v Irak, vendar pa si še vedno ne želijo, da bi ZN oziroma varnostni svet dobil kakšno pomembnejšo vlogo pri odločanju o usodi Iraka. Zaradi napadov in slabega varnostnega položaja so se Američani lani novembra na hitro odločili za načrt po katerem bi do 30. junija letos predali oblast v roke prehodni iraški vladi in se znebili statusa okupatorja, čeprav bi v Iraku seveda ohranili svojo vojsko.
