Po napadu palestinskih skrajnežev, v katerem so bili ranjeni štirje Izraelci, so izraelske sile napadle begunsko taborišče v Gazi in ubile 7-letno deklico. Napad je izraelska vojska že potrdila, vendar trdijo, da so napadli oborožene skrajneže in da se izogibajo civilistom.
Laburiste povabili v koalicijo
Izraelski premier Ariel Šaron je v telefonskem pogovoru povabil laburističnega voditelja in njegovega največjega ideološkega nasprotnika Šimona Peresa naj pristopi k začetku pogajanj. S tem se je izognil predčasnim volitvam ter ustavitvi načrta izraelskega umika z Gaze in Zahodnega brega.
Člani centralnega odbora izraelske vladajoče stranke Likud so v četrtek z veliko večino podprli predlog izraelskega premiera Ariela Šarona o začetku pogajanj z opozicijskimi laburisti in skrajno religioznimi strankami o sodelovanju v vladi. Kot so sporočili iz stranke, je za glasovalo 62 odstotkov funkcionarjev Likuda, ki so se udeležili glasovanja.
Koalicijska pogajanja bi se lahko začela že v nedeljo, v današnji izdaji poroča izraelski časnik Haaretz. Politični analitiki označujejo glasovanje za veliko zmago Šarona v boju za uresničitev njegovega načrta za izraelski umik z območja Gaze.
Palestinci so se na odločitev Likuda odzvali s pozivom k ponovnemu zagonu mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu. "Upamo, da bo oblikovanje nove izraelske vlade vodilo k ponovni sprožitvi mirovnega procesa, ki bo napravil konec izraelski zasedbi, ki traja že od leta 1967, in privedel do rešitve dveh držav," je dejal palestinski minister Sajeb Erekat, ki je pristojen za pogajanja z Izraelom.
Glasovanja se je udeležilo 77 odstotkov od 3.000 članov centralnega odbora Likuda. Pred tem je vse zbrane nagovoril premier Šaron, ki je dejal, da se ne bo pustil ovirati pri širitvi vlade ali uresničevanju načrta o umiku z območja Gaze. Po poročanju medijev bi Šaron lahko sestavil novo vlado že v roku desetih dni. Vodjo laburistov Šimona Peresa je danes že uradno povabil h koalicijskim pogovorom. Člani laburistične stranke naj bi o vstopu v vlado razpravljali v soboto zvečer.
Prejšnja koalicija je razpadla, potem ko jo je zaradi spora glede razdelitve proračunskih sredstev zapustila stranka Šinui. Vlada je sicer že pred tem zaradi spora glede umika iz Gaze izgubila večino v parlamentu. Likud ima v parlamentu le tretjino od skupno 120 sedežev. Laburistična stranka pa podpira izraelski umik z območja Gaze, zato bo Šaronu prišla zelo prav pri uresničevanju svojega načrta.
Spet priprli predsedniškega kandidata
Izraelska policija je po prerivanju pri neki nadzorni točki na Zahodnem bregu priprla palestinskega predsedniškega kandidata. Po poročanju očividcev je obmejna policija Basama al Salhija, ki je želel v Jeruzalem, ustavila in mu nato nadela lisice ter ga odpeljala. Predstavnik policije je povedal, da so člana komunistične stranke priprli, ker za vstop v Jeruzalem ni imel dovoljenja.
Palestinci od Izraela zahtevajo zmanjšanje nadzora, s čimer bi predsedniškim kandidatom do volitev omogočili svobodno gibanje po Gazi.
Salhi je že drugi predsedniški kandidat, ki so ga izraelske oblasti priprle. V sredo so namreč neodvisnega kandidata Mustafa Bargutija priprli v bližini nadzorne točke v Jeninu. Izraelske oblasti pravijo, da jim Barguti ni dovolil pregledati avta.
Misija EU za opazovanje volitev v Palestini začela z delom
Misija Evropske unije za opazovanje predsedniških volitev v Gazi in na Zahodnem bregu, ki so načrtovane za 9. januar 2005, je začela z delom. Na palestinska ozemlja je ta teden prispela ekipa 13 uslužbencev, ki tvorijo jedro misije, okoli 40 dolgoročnih opazovalcev se jim bo pridružilo okoli 15. decembra, več kot 130 kratkoročnih opazovalcev pa bo v Palestino pripotovalo v začetku januarja.
"Naša misija za opazovanje volitev je pomemben prispevek pri zagotavljanju, da bodo prihajajoče palestinske predsedniške volitve izvedene v skladu z mednarodnimi standardi. Kakovost teh volitev bo neposredno vplivala na avtoriteto zmagovalca. Palestinci potrebujejo voditelje z legitimnostjo, ki jo lahko prinesejo le demokratične volitve," je ob tem dejala evropska komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero-Waldner.
