Ameriški predsednik Donald Trump se mudi v Bruslju. Tam se je med drugim sestal s predsednikom Evropske komisije Jeanom-Claudom Junckerjem in predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom.
"Strinjamo se glede številnih področij, predvsem glede boja proti terorizmu. Prepričan sem, da ni treba pojasnjevati, zakaj," je dejal Tusk v izjavi po sestanku vodstva institucij EU s Trumpom.
Odprta vprašanja glede podnebnih sprememb in trgovine
Toda nekatera vprašanja po Tuskovih besedah ostajajo odprta, na primer glede podnebnih sprememb in trgovine. Prav tako ni stoodstotno prepričan, da imata s Trumpom enako stališče glede Rusije, čeprav se zdijo mnenja o konfliktu v Ukrajini enaka.
Vrednote in načela na prvem mestu
Glavno Tuskovo sporočilo Trumpu je, da je najgloblji pomen čezatlantskega sodelovanja in prijateljstva v temeljnih zahodnih vrednotah: svobodi, človekovih pravicah in spoštovanju človekovega dostojanstva.
"Največja naloga danes je utrditi ves svobodni svet na temelju teh vrednot, ne le interesov. Vrednote in načela na prvem mestu - to bi morali Evropa in Amerika izpostavljati," je sklenil Tusk v izjavi.
Ameriški predsednik se je najprej sestal s Tuskom in predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, nato sta se pridružila še predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani in visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini.
Trump članice Nata pozval k poštenemu prispevku k skupni obrambi
Po vseh ostalih načrtovanih obveznostih je ameriški predsednik Trump odkril obeležje v spomin na teroristični napad 11. septembra 2001, po katerem je Nato prvič in doslej edinkrat sprožil peti člen severnoatlantske pogodbe o skupni obrambi, ki določa, da je napad na eno zaveznico napad na vse.
"Ta zverižena gmota kovine nas opominja ne le na to, kar smo izgubili, ampak tudi na to, kar vedno obstane - pogum naših ljudi, moč naše odločenosti in zaveza, ki nas povezuje v eno. Nikoli ne bomo pozabili izgubljenih življenj, nikoli ne bomo zapustili prijateljev, ki so nam stali ob strani in ne bomo omahovali v odločenosti, da premagamo terorizem in da dosežemo trajno varnost, blagostanje in mir," je dejal.
To je eno od dveh obeležij pred novim domom zavezništva v Bruslju. Drugo je obeležje v spomin na padec berlinskega zidu kot simbol združene Evrope, ki ga je odkrila nemška kanclerka Angela Merkel.
Trump se je v govoru ob odkritju spomenika osredotočil na teroriste - "morilce, ekstremiste, zgube", ki jih je treba "poiskati, razkriti in odstraniti". Začel je s pozivom k trenutku molka za žrtve nedavnega terorističnega napada v Manchestru.
Spomnil je na svoje nedavne pogovore z voditelji Bližnjega vzhoda, na katerih so se dogovorili za ustavitev financiranja radikalnih ideologij, ki vodijo v terorizem po vsem svetu.
"Moja potovanja in srečanja me navdajajo z novim upanjem, da se narodi številnih ver lahko združijo v boju proti terorizmu, ki je skupna grožnja vsemu človeštvu," je poudaril ameriški predsednik.
V kontekstu boja proti terorizmu je opozoril, da na tisoče ljudi prihaja v naše države in da pogosto nimamo pojma, kdo so. "Biti moramo trdni, močni in pazljivi," je pozval.
Nato prihodnosti mora biti po Trumpovem prepričanju osredotočen na terorizem in migracije, kakor tudi na grožnje iz Rusije ter na vzhodnih in južnih mejah.
Vse te grožnje so razlog, kot je dejal, da je generalnemu sekretarju Nata Jensu Stoltenbergu in voditeljem članic zelo neposredno povedal, da zaveznice končno morajo prispevati pošten delež in izpolniti finančne obveznosti.
23 od 28 zaveznic po njegovih besedah ne plačuje, kolikor bi morale, kar ni pošteno do ameriških davkoplačevalcev. Veliko teh držav dolguje ogromne zneske iz preteklih let, je izpostavil.
"V zadnjih osmih letih so ZDA namenile za obrambo več kot vse ostale članice Nata skupaj. Če bi vse članice Nata namenile le dva odstotka svojega BDP za obrambo lani, bi imeli še 119 milijard dolarjev za skupno obrambo," je poudaril.
A opozoril je tudi, da sedanji cilj dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo, ki naj bi se mu zaveznice čim bolj približale do leta 2024, ne bo dovolj. Označil ga je za "goli minimum".
"S temi kronično premajhnimi prispevki in ob naraščajočih grožnjah se moramo zavedati, da tudi dva odstotka BDP ne bosta dovolj, da bi zmanjšali razlike v modernizaciji, pripravljenosti in velikosti sil. Nadoknaditi moramo veliko izgubljenih let. Dva odstotka sta goli minimum za soočanje z današnjimi zelo realnimi in zelo zlobnimi grožnjami," je dejal.
Nemška kanclerja Angela Merkel je pred Trumpom ob odkritju obeležja v spomin na padec berlinskega zidu izpostavila predvsem pomen odprte družbe, ne pa postavljanja pregrad in zidov.
"Niso izolacija ali zidovi tisti, ki nas delajo uspešne, ampak odprte družbe, ki si delijo iste vrednote," je poudarila Merklova.
"S koncem konflikta med Zahodom in Vzhodom se je začela nova doba, ki pa nam prinaša nove izzive in nove grožnje. A smo še naprej zavezništvo, ki temelji na skupnih vrednotah, ki izkazuje solidarnost do svojih članic," je še dejala nemška kanclerka in dodala, da Nemčija ne bo nikoli pozabila prispevka Nata pri združevanju obeh Nemčij v eno državo.
Današnji mini vrh je prvo zasedanje zaveznic na novem sedežu Nata v Bruslju. "Nikoli nisem vprašal, koliko je stal (...) Je pa lep," je o novem domu zavezništva dejal Trump.
Ameriški predsednik na sedež Nata ni prišel po modri preprogi skozi vhod, kjer so vstopili drugi voditelji, ampak na skrivaj skozi drugi vhod, tako da se je izognil novinarjem. Dostop do vseh dogodkov pred novo stavbo Nata je močno omejen, vse je močno zastraženo.
KOMENTARJI (189)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.