EU bo sprožila proces za zaščito pred ameriškimi sankcijami glede Irana

Z uporabo te zakonodaje želi unija zavarovati svoje in iranske gospodarske interese ter tako ohraniti iranski jedrski dogovor. Predvideva tudi odškodnine za izgube pri poslovanju.

Unija je to zakonodajo sprejela leta 1996 v sporu glede ameriških sankcij proti Kubi, Iranu in Libiji, a je doslej ni uporabila, saj je bil pred dobrima dvema desetletjema vendarle pravočasno dosežen dogovor s tedanjo administracijo Billa Clintona.

ZDA so ob odstopu od iranskega jedrskega dogovora vnovič uvedle gospodarske sankcije proti Iranu, sekundarne sankcije pa grozijo tudi neameriškim podjetjem, ki bodo poslovala z državo, zato se v Teheranu bojijo, da bi izgubili velik del gospodarskih dogovorov, sklenjenih po dogovoru iz leta 2015.

Iranski jedrski dogovor iz leta 2015, ki so ga s Teheranom sklenile Francija, Velika Britanija, Nemčija, ZDA, Rusija in Kitajska, predvideva ustavitev dejavnosti za izdelavo jedrske bombe v zameno za odpravo vrste gospodarskih sankcij proti državi. Po dogovoru se je znatno okrepilo gospodarsko sodelovanje med Iranom in EU.

V Teheranu zdaj želijo v 60 dneh dobiti zagotovila, da bodo gospodarske povezave ostale nespremenjene. V nasprotnem primeru napovedujejo, da bo tudi Iran odstopil od dogovora.

Tusk kritiziral Trumpovo muhavost

Voditelji članic Unije so sicer na predvečer današnjega vrha z Zahodnim Balkanom na neformalni večerji razpravljali o odzivu unije na ameriške odločitve o odstopu od iranskega jedrskega dogovora ter carinah na jeklo in aluminij.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je v sredo pred večerjo opozoril na pomen gospodarske, politične in vojaške enotnosti, da bo Evropa glavna igralka, ne kmet na globalni šahovnici. Ob tem je kritiziral "muhavost" ameriške administracije ter ocenil, da ni razlike med takšnimi prijatelji in sovražniki, a obenem izrazil hvaležnost predsedniku Donaldu Trumpu, da se je Evropa znebila iluzij ter dojela, da se lahko zanese samo nase.

Cerar: Ne želimo si protekcionizma

"EU je povsem enotna glede odziva na ameriško grožnjo s protekcionizmom," pa je danes izpostavil premier Miro Cerar. "Slovenija podpira enotno politiko, enoten pristop k temu vprašanju, ne želimo si protekcionizma."

Pri tem je spomnil, da Slovenija izvaža v ZDA jeklo in aluminij ter da so na kocki tudi interesi slovenskega gospodarstva, zato se je zavzel, da EU še naprej enotno nasprotuje takšnim protekcionističnim ukrepom in ne popušča pri svojih zahtevah.

Najmanj verjeten pa se zdi scenarij, ki ga želi EU: stalno in brezpogojno izvzetje iz novih carin. EU sicer za primer uvedbe carin pripravlja vrsto povračilnih ukrepov.
V Bruslju so doslej zavračali možnost odmrznitve pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu, zloglasnem TTIP, so pa izrazili pripravljenost na pogovore z ZDA o vzajemno koristnem zmanjšanju carin na industrijske proizvode in odprtju javnega naročanja.

EU pripravlja ukrepe za zaščito evropskega gospodarstva

Druga vroča tema sinočnje večerje je bila odločitev ZDA o odstopu od iranskega sporazuma ter vnovični uvedbi gospodarskih sankcij proti Iranu in vsem podjetjem, ki bi še naprej poslovala z Iranom.

EU pripravlja ukrepe za zaščito evropskega gospodarstva. Med možnimi ukrepi se omenja uporaba evropske "blokirajoče" zakonodaje, po kateri ekstrateritorialni ameriški zakoni niso izvršljivi v EU.

Če bo treba, bo EU uporabila to možnost, je danes dejal Cerar in poudaril, da se vsi voditelji strinjajo, da je treba dogovor z Iranom ohraniti pri življenju ter zavarovati vsa evropska, tudi slovenska podjetja v primeru, če bi želel kdor koli zoper njih izvajati sankcije, ker poslujejo z Iranom.

"Moje stališče je zelo jasno – v interesu Slovenije je, da imamo odprt odnos z Iranom, da spodbujamo gospodarsko sodelovanje," je poudaril premier. Ob tem je spomnil, da je Slovenija nedavno zato tudi ponovno odprla veleposlaništvo v Iranu.
Slovenija je po Cerarjevih besedah v letu 2017 ustvarila za več kot 50 milijonov evrov prometa z Iranom in načrtuje, da bi se lahko ta gospodarski promet povečal, celo podvojil.

Ohranitev jedrskega dogovora z Iranom pa je ključna tudi z geostrateškega vidika, saj je zelo pomembna za varnost Evrope, je še izpostavil Cerar.

Prav tako je premier izpostavil, da so voditelji sinoči veliko časa namenili razvoju inovacij v EU in da se je sam odločno zavzel za to, da unija v prihodnje še več sredstev nameni za razvoj inovativnosti in znanosti, saj je to zelo pomembno tako za Slovenijo in njene ambicije na tem področju kot za evropsko konkurenčnost v odnosu do ZDA, Kitajske in Japonske.