Dobaviteljev za omenjenih 136,5 kilometra ograje, ki je sestavljena iz različnih delov in materialov, je bilo po besedah ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška 21. "Dobaviteljev same žice pa je pet," je dodal.
"Ograjo smo nabavili na najbolj možen racionalen način," je zatrdil in pojasnil, da vsi postopki tečejo v skladu z zakonom o javnem naročanju in da so nekateri podatki, še posebej kar zadeva nadaljnjo gradnjo, zaupne narave. Domnev o spornih poslovnih praksah podjetja Minis, ki je vključeno v postavljanje žične ograje na meji, pa ni želel komentirati.
"Veliko je polemik o ograji. Vsi smo pametni, ko vemo pet milijonov razlogov, zakaj je ne bi imeli. Tudi meni ta ograja niti približno ne ustreza. Živim v krajih, kjer je postavljena. Ta ograja je grozna, grda, nikakršna in moteča v okolju. A ko se moram odločati med varnostjo in tem, da imamo nek tujek v okolju, se bom vedno odločil za varnost," je še povedal.
"V tem obdobju se odloča o tem, ali bomo imeli schengen zgoraj ali spodaj. V luči tega, da je naše gospodarstvo odvisno od tega, kako bomo komunikacijsko povezani s področjem, od katerega v največji meri živimo, s katerim v največji meri trgujemo, potem izbire schengen zgoraj ali spodaj nimamo. Če hočemo ta prostor obdržati takšen, kot je bil doslej, in vam in nam omogočiti prosto gibanje, bomo morali to našo mejo tudi zavarovati," je še dejal. "Takoj, ko bodo pogoji takšni, da bodo to omogočali, bo ta ograja odstranjena," je zatrdil.
Cerar opozoril, da se migracijski tok za zdaj ni bistveno zmanjšal
Slovenski premier Miro Cerar je po koncu prvega dne vrha EU v Bruslju izpostavil pomen odločnega izvajanja že sprejetih odločitev. EU je po njegovih besedah dorekla in izostrila številne sklepe, a problem je izvedba. Čez zimo je treba večji del problemov rešiti, je poudaril.
Izpostavil je zlasti pomen izvajanja migracijskega dogovora EU in Turčije ter opozoril, da se migracijski tok za zdaj ni bistveno zmanjšal. Pri tem je še enkrat opozoril tudi na to, da iz Turčije v Evropo ne prihajajo več le begunci iz Sirije, ampak tudi nezakoniti migranti celo iz Maroka in Alžirije.
V okviru izvajanja načrta premestitve beguncev znotraj unije se je Slovenija zavezala k sprejetju 843 beguncev, a po podatkih komisije še ni napovedala razpoložljivih mest niti ni še sprejela nobenega premeščenega begunca iz Italije in Grčije. Cerar se je na ta dejstva odzval z besedami, da je pri evropskem načrtu za premestitev beguncev znotraj unije težko vzpostaviti tak sistem, ki bo dejansko učinkovit, tako da čaka na tem področju EU še veliko izzivov.
"Če preseliš begunce iz države, v katero so prišli po lastni želji, v neko drugo državo, tam ne želijo ostati in potem bežijo nazaj v državo, ki so si jo prvotno zamislili kot svoj cilj, ker imajo tam svojce ali tam vidijo svojo perspektivo," je ponazoril.
Slovenija se je v okviru načrta za premestitev po premierjevih besedah zavezala k sprejemu določenega števila beguncev, ki ga lahko integrira, glede načrta za preselitev beguncev iz Turčije pa se še niso pogovarjali o številkah, je pa Slovenija po načelu solidarnosti pripravljena prevzeti sorazmeren delež v skladu s svojimi integracijskimi zmožnostmi. Vendar pa v času vsakodnevnega pretoka ljudi, s katerim se sooča zdaj, ne more sprejeti večjega števila ljudi. Šele ko ne bo več tako obremenjena tranzitna država, bo lahko sprejeli več sto ljudi, do takrat pa bo vztrajala, da morda sprejme le tu in tam koga, je ponovil premier.
Pojasnil je še, da se je s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem pogovarjal o razmerah na Hrvaškem po volitvah in o njihovih zapletih pri oblikovanju nove vlade, glede dogajanja na meji pa ni nobenih bistvenih sprememb ali novih dejstev, stališče Slovenije je znano, nesporno in jasno. "Imam občutek, da je kolega Milanović ta hip osebno bolj obremenjen s tem, kako na Hrvaškem oblikovati vladno koalicijo, tako da je delo v povezavi z migranti prepuščeno ministrstvu za notranje zadeve in policiji. Nisva odprla nobenih novih dejstev," je še povedal slovenski premier.
Frontex bo razširil aktivnosti v Grčiji
Agencija EU za varovanje zunanjih meja Frontex pa je danes napovedala razširitev svojih aktivnosti v Grčiji. Z 28. decembrom bo tam stekla nova Frontexova operacija "Pozejdon hitro posredovanje", ki bo nadomestila sedanjo operacijo "Pozejdon morje". Imela bo več pripadnikov in tehnične opreme ter bo bolj osredotočena na varnostno preverjanje.
Kot so pojasnili na sedežu agencije v Varšavi, bo delovno območje novega Pozejdona ostalo enako, se bo pa povečal poudarek na varnostnih preverjanjih migrantov, ki prihajajo na grške otoke. Operacija bo sčasoma štela 376 policistov in prevajalcev, med katerimi bodo strokovnjaki za varnostno preverjanje, odkrivanje tihotapcev in ponarejenih dokumentov ter odvzem prstnih odtisov.
Grčija je nedavno - po dolgotrajnih prerekanjih in na koncu celo grožnjah z začasno izločitvijo iz schengna - le zaprosila za uporabo enot za hitro posredovanje v okviru Frontexa, imenovanih Rabit. Po uradni prošnji so stekli pogovori predstavnikov Aten in agencije ter priprava operativnega načrta, še letos pa bo očitno prišlo tudi do dejanske razširitve aktivnosti.
Tusk svari še pred resnejšimi posledicami od razdora schengna
Brez učinkovitega nadzora zunanje meje bo EU doživela poraz kot politična skupnost in s tem mislim potencialno resnejše posledice od razdora schengna, je v Bruslju opozoril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.
Bil je sicer nekoliko bolj optimističen, ker so se vsi voditelji članic unije strinjali o zaščiti schengna. V tem kontekstu so se dogovorili za hitro preučitev svežnja Evropske komisije za krepitev zunanje meje EU, vključno s predlogom za vzpostavitev evropske mejne in obalne straže.
Članice naj bi stališče sprejele do julija, a njihova široka podpora po Tuskovih besedah pomeni, da Evropa v prihodnje ne bo ranljiva, ker bo schengenska meja dovolj zaščitena.
Tusk je opozoril na nezadostno izvajanje evropskega načrta za premestitev beguncev znotraj unije in za preselitev beguncev iz tretjih držav v unijo, vzpostavljanju območij za obravnavo beguncev, imenovanih hotspoti, in politike vračanja nedovoljenih migrantov.
Sporočil je tudi dobro novico, da je evropska agencija za zunanje meje Frontex dosegla dogovor z Grčijo o namestitvi enot za hitro posredovanje na grško-turški meji še ta mesec.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa je izrazil zadovoljstvo nad precej naklonjenim sprejemom predlogov komisije za zavarovanje zunanje meje.
