Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan izziva ruskega predsednika Vladimirja Putina, naj dokaže svoje trditve, da je Turčija rusko letalo sestrelila, da bi zaščitila trgovino z nafto med Turčijo in Islamsko državo (IS).
Tako namreč trdi Putin, ki je sestrelitev označil za ''veliko napako''. Turška vlada se za incident, ki je zaostril odnose med državama, ni opravičila. Pri sestrelitvi letala 24. novembra je umrl eden izmed ruskih pilotov, med reševalno akcijo pa je bil ubit še en ruski vojak. Turčija je letalo sestrelila, ker je po njihovih navedbah vstopilo v njihov zračni prostor.
Turčija ostro zanika vezi z IS in je tudi del koalicije, ki izvaja letalske napade na cilje teroristične organizacije.
''Na mizo dajte dokumente, če jih imate. Poglejmo dokumente,'' je Putina izzval Erdogan in nadaljeval, da so potrpežljivi. ''Ni pozitivno, da dve državi na točki, ki bi jo lahko označili za strateško partnerstvo, podaja čustvene izjave,'' je dejal in dodal, da bo odstopil s položaja, če se dokaže, da je Turčija res trgovala z IS. Namignil je, naj podobno stori tudi Putin, če svojih navedb ne bo podkrepil z dokumenti.
Obrambno dejanje
Turški premier Ahmet Davutoglu pa je danes pozval Rusijo, naj namesto "neutemeljenih obsodb" raje ponovno vzpostavi kanale za dialog. "Morali bi sesti za mizo in se pogovoriti, kaj naj storimo, namesto neutemeljenih obsodb," je dejal novinarjem pred odhodom na obisk na Severni Ciper.je pa poudaril, da je turški zračni prostor suveren in da je pri sestrelitvi šlo za obrambno dejanje.
Dodal je, da bi se morale "ruske oblasti zavedati, da ni šlo za turška letala, ki so kršila ruski zračni prostor". "Ko na tvojem pragu divja vojna in se v Turčijo stekajo reke beguncev, ni odgovorno ignorirati vdorov v zračni prostor," je poudaril in dodal, da kršitev zračnega prostora ni moč prikriti z obtožbami na račun Turčije.
Obama: Nehajta
Ameriški predsednik Barack Obama je pozval Turčijo in Rusijo, naj končata zaostrovanje zaradi sestrelitve ruskega vojaškega letala in se raje osredotočita na "skupno sovražnico", skrajno sunitsko skupino Islamska država.
"Želim biti zelo jasen. Turčija je zaveznica Nata. ZDA podpirajo pravico Turčije, da brani sebe, svoj zračni prostor in svoje ozemlje," je po srečanju s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom poudaril Obama. "Vsi imamo skupnega sovražnika, IS, in rad bi dosegel, da se vsi osredotočimo na to grožnjo," je še dejal.
Sankcije
Ruska vlada je potrdila seznam turških kmetijskih pridelkov in hrane, ki jih z januarjem ne bodo več uvažali iz Turčije. Na seznamu je med drugim perutnina ter večina zelenjave in sadja. Še naprej pa bodo denimo uvažali turške limone in oreščke, ki jih Rusija pretežno uvaža prav iz Turčije.
Poleg tega so Rusi od 1. decembra prepovedali vse čarterske lete med Rusijo in Turčijo, razen posebnih letov, ki bodo vrnili turiste, ki se trenutno mudijo v Turčiji.
Prav tako ruski delodajalci od prihodnjega leta ne bodo smeli zaposlovati turških državljanov, a ukrep se ne bo nanašal na tiste, ki so že zaposleni.
Ne bodo pa ruske sankcije kot kaže ovirale načrtovane gradnje prve nuklearke Akkuyu v Turčiji, pri kateri sodeluje ruska jedrska korporacija Rosatom. V zraku pa visi plinski projekt gradnje Turškega toka.
Ruski odbojkarji ne bodo igrali v Turčiji
Ruska odbojkarska zveza ni dovolila odbojkarjem Belogorie Belgoroda in Dinama Moskve, da bi danes in jutri odigrali tekmi tretjega kroga lige prvakov v Turčiji. Vzrok za odpoved je turška sestrelitev ruskega vojaškega leta na meji s Sirijo prejšnji torek.
Stoltenberg pozval Moskvo in Ankaro k neposrednemu dialogu
Zveza Nato bo v prihodnjih tednih pripravila nove varnostne ukrepe v podporo Turčiji, kar pa ni neposredno povezano s turško sestrelitvijo ruskega letala. Turčija se ima sicer pravico braniti, a zdaj je ključno umiriti razmere; Moskvo in Ankaro spodbujam k neposrednemu dialogu, je danes v Bruslju poudaril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
Grožnje z juga so resne in kompleksne, Nato se nanje že odziva z zagotavljanjem kolektivne obrambe, kriznim upravljanjem ter podporo partnerjem na Bližnjem vzhodu in na severu Afrike, je zagotovil Stoltenberg po koncu razprave o varnostnih izzivih z juga na zasedanju zunanjih ministrov članic Nata.
Del zagotavljanja kolektivne obrambe je tudi dolgoletna podpora Turčiji, ki jo bodo zaveznice nadaljevale in okrepile. Nove ukrepe bodo dorekle v prihodnjih tednih.
Turčija je leta 2012 zaradi spopadov v Siriji Nato zaprosila za okrepitev protiraketne obrambe z namestitvijo raket patriot, ki so jih zagotovile ZDA, Nemčija, Nizozemska in Španija. Rok operativne uporabe sedaj nameščenih patriotov se izteče februarja, na terenu so sedaj le še španski patrioti.
Velika Britanija je danes napovedala podporo z letali, Danska pa pomoč s pomorskimi zmogljivostmi, tudi s poveljniškimi ladjami, je pojasnil generalni sekretar in dodal, da pričakuje dodatne zaveze tudi od drugih zaveznic.
Sedanje razprave o nadaljnji podpori Turčije po besedah generalnega sekretarja tako niso neposredno povezane z incidentom turške sestrelitve ruskega vojaškega letala, temveč gre za nadaljevanje dolgoročne podpore zaveznici, ki poteka že vrsto let.
KOMENTARJI (507)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.