Številni govorci na shodu so zagovarjali stališče, da je moč mirovno rešitev s Turčijo najti samo ob sodelovanju PKK in Öcalana.
Številni protestniki so tudi mahali z zastavami, na katerih je bila fotografija Öcalana. PKK je tako za Turčijo kot EU in ZDA teroristična organizacija.
V Nemčiji je PKK prepovedana od leta 1993. Kot je za nemško tiskovno agencijo dpa danes dejal načelnik kölnske policije Jürgen Mathies, je v Nemčiji prepovedano razkazovati simbole PKK, fotografije Öcalana pa niso prepovedane. Dodal je, da je policija demonstracije pozorno spremljala, doslej pa so potekale mirno. Za varnost je danes skrbelo več kot tisoč policistov.
Predsednik nemške Levice Bernd Riexinger, ki je bil eden od govorcev na prireditvi, je ponovil zahtevo svoje stranke po odpravi prepovedi PKK. "Smo absolutno za odpravo prepovedi PKK," je dejal predsednik. Kot napačno je tudi oceni izolacijo Öcalana. "Jasno zahtevamo, da Öcalan ne bi smel več ždeti v zaporu, pač pa bi ga morali vključiti v pogajanja," je še dejal.
EU in Turčija
Zunanji ministri Evropske unije so se danes v Bratislavi srečali s turškim ministrom za zadeve EU Ömerjem Celikom, s katerim so spregovorili o razmerah v Turčiji po spodletelem državnem udaru sredi julija. EU je sicer obsodila poskus puča, a je ob tem izrazila zaskrbljenost glede spoštovanja človekovih pravic ob številnih aretacijah po udaru.
Odnosi med unijo in Ankaro so napeti tudi zaradi pričakovanja Turčije, da bo Bruselj ukinil vizume za njene državljane, kar sta se dogovorili v marca sprejetem sporazumu o upravljanju migracijskih tokov, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Turški minister Mevlüt Cavusoglu je že konec julija zagrozil, da bo Turčija prenehala spoštovati sporazum, če vizumi ne bodo ukinjeni do oktobra.
Marčni dogovor med Brusljem in Ankaro sicer predvideva, da bodo vsi migranti, ki bodo po 20. marcu nezakonito prišli iz Turčije na grške otoke, ponovno vrnjeni v Turčijo. Hkrati bodo po načelu eden za enega iz Turčije v EU preselili enako število sirskih beguncev. Ob tem pa je EU Turčiji obljubila tudi finančno pomoč za oskrbo beguncev na njenem ozemlju.
"Neposreden dialog je pomemben in tega danes tudi znova vzpostavljamo," je danes ob prihodu na srečanje povedal slovaški zunanji minister Miroslav Lajčak, ki predstavlja trenutno predsedujočo državo Svetu EU.
Dodal je, da je v petek potekal sestanek vodij diplomacij 28 držav članic, na katerem so spregovorili o nadaljnjih odnosih s Turčijo, kasneje pa se jim je na večerji pridružil tudi Celik. "Menim, da smo pripravili dobre temelje za današnje pogovore s Turčijo," je še izpostavil Lajčak.
Tudi evropski komisar za širitev Johannes Hahn je poudaril pomen pogovorov s Turčijo, s katerimi bi pomirili odnose med Brusljem in Ankaro. "Smo na zelo dobri ravni pogovorov," je dejal danes v Bratislavi. Hahn se bo prihodnji teden skupaj z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini tudi sam odpravil na obisk v Ankaro.
Medtem je litovski zunanji minister Linas Linkevicius dejal, da obstajajo številni razlogi za pogovore z Ankaro. Poudaril je, da Turčija ni samo država kandidatka za članstvo v EU, temveč je tudi članica carinske unije z EU, s svojo vojsko pa je tudi pomembna članica zavezništva Nato. Izpostavil je tudi njen pomen pri reševanju migrantske krize, saj je sprejela skoraj tri milijone beguncev, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Avstrija se medtem še naprej zavzema za prekinitev pristopnih pogajanj s Turčijo, a pri tem stališču ostaja osamljena. Večina drugih držav namreč meni, da bi prekinitev pogajanj pomenila zgolj dodatno nestabilnost v regiji, kar pa bi bilo po njihovem mnenju nespametno, navaja APA, ki se sklicuje na diplomatski vir.
Hahn je glede avstrijskih zahtev poudaril, da to trenutno ni najpomembnejša tema. Po njegovih besedah so pomembnejše teme begunska problematika, stabilizacija Turčije, vizumska liberalizacija in gospodarsko sodelovanje med unijo in Turčijo.
Kot še poroča Hina, je belgijski zunanji minister Didier Reynders pred današnjim sestankom opozoril, da bo nadaljevanje uvajanja smrtne kazni v Turčiji pomenil konec njenega približevanja EU.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.