Predlog zakona predvideva v prvi vrsti izvedbo ponovljenih volitev v provinci Siirt 9. februarja 2003, kar bi Erdoganu omogočilo najprej izvolitev za poslanca, s tem pa morebiten prevzem položaja predsednika turške vlade.
Turški parlament je sporna ustavna dopolnila sicer sprejel že 13. decembra, ko je kar 440 od 461 prisotnih poslancev glasovalo za odpravo ustavnega člena, ki obsojenim posameznikom prepoveduje kandidaturo na volitvah, vendar pa je turški predsednik Ahmet Necdet Sezer 19. decembra vložil veto na dopolnila in jih vrnil poslancem v ponovno obravnavo.
Sezer trdi, da so bila dopolnila sprejeta le zato, ker ustrezajo Erdoganovim interesom, in je že napovedal, da bo morebitne spremembe ustave izpodbijal ali na Ustavnem sodišču ali pa s pomočjo referenduma. Premislil bi si lahko le zaradi dejstva, da ustavnih sprememb ne podpira le vladajoča AKP, ampak tudi edina opozicijska stranka, socialdemokratska Republikanska ljudska stranka (CHP).
Sporna ustavna dopolnila predvidevajo, da bi lahko kandidaturo na volitvah prepovedali le osebam, obsojenim terorističnih dejanj, ne pa tudi tistim, ki so bili v preteklosti obsojeni zaradi ideološko motiviranih dejanj. Da bi pa ustavna dopolnila začela veljati, jih mora potrditi še turški predsednik.
V provinci Siirt na jugovzhodu Turčije je volilna komisija v začetku meseca zaradi nepravilnosti razveljavila volilne izide in sprejela odločitev o ponovnih volitvah. Odločitev o razveljavitvi volitev je bila sprejeta, potem ko se je AKP pritožila na izide zaradi volilnih nepravilnosti. Če bo Erdogan kandidiral in nato zmagal na teh ponovljenih volitvah, bi lahko prevzel položaj premiera. Turško vlado sedaj vodi podpredsednik AKP Abdulah Guel.
Ustavno sodišče zavrnilo zahteve nacionalistov
Ustavno sodišče je zavrnilo zahtevo nacionalistov po zavrnitvi svežnja demokratičnih reform, ki se nanašajo na odpravo smrtne kazni, podelitve pravic kurdski manjšini in izpolnjevanje ključnih kriterijev za članstvo v Evropski uniji. Sodišče je presodilo, da reforme ne predstavljajo kršitve turške ustave.
Turški poslanci so sveženj omenjenih reform sprejeli avgusta s ciljem državo približati EU. Nacionalisti so sprejetju reform odločno nasprotovali in pozvali ustavno sodišče, naj jih blokira. Po mnenju nacionalistov reforme nagrajujejo kurdske upornike, ki so se 15 let na jugovzhodu države z orožjem borili za oblikovanje neodvisne kurdske države. Prav tako nacionalisti želijo, da bi voditelja Kurdske delavske stranke (PKK) Abdulaha Öcalana zaradi vstaje obesili.
PKK je kmalu po aretaciji Öcalana razglasila premirje, vendar ga je Turčija zavrnila, saj je zahtevala, da se morajo uporniki predati. Občasni spopadi med uporniki in turškimi silami se tako nadaljujejo, v njih pa je doslej umrlo 37.000 ljudi, predvsem upornikov in civilistov.
