Turške oblasti v povezavi s spodletelim državnim udarom odpustile še več kot 10.000 javnih uslužbencev

Turške oblasti so z dekretoma, ki so jih v uradnem listu objavili v soboto zvečer, v povezavi s spodletelim državnim udarom odpustile še 10.131 javnih uslužbencev, ki so bili zaposleni na ministrstvih za izobraževanje in zdravje.

Med odpuščenimi je bilo okoli 100 pripadnikov turških oboroženih sil, več kot 2500 uslužbencev ministrstva za pravosodje ter več kot 2000 uslužbencev ministrstva za izobraževanje.

Oblasti so zaprle tudi 15 prokurdskih medijev. Med drugim naj bi zaprli kurdsko tiskovno agencijo DIHA in več regionalnih časopisov, ki izhajajo na jugovzhodu države. Očitajo jim propagando za prepovedano kurdsko delavsko stranko PKK.

Po spodletelem državnem udaru 15. julija so sicer v Turčiji zaprli več medijev, med katerimi so bili sprva predvsem tisti, ki so blizu v ZDA živečemu kleriku Fethullahu Gülenu, ki mu turške oblasti pripisujejo odgovornost za udar.

V okviru čistk po udaru so odpustili že več deset tisoč ljudi, zaposlenih v vojski, policiji, šolstvu in medijih, prek 35.000 pa so jih aretirali.

Erdogan spet želi uvesti smrtno kazen

Recep Tayyip Erdogan je v soboto množici, ki je vzklikala, da želi smrtno kazen za organizatorje poskusa državnega udara takoj, odgovoril, da se bo to kmalu zgodilo. "Vlada bo predlog poslala v parlament. In prepričan sem, da bo parlament predlog potrdil, in jaz bom zakon, ko ga bom dobil v roke, ratificiral," je dodal. V Turčiji so smrtno kazen sicer ukinili leta 2004.

Napoved je sprožila ostre kritike EU, s katero se Turčija pogaja o članstvu, kritični pa so bili tudi v Svetu Evrope (SE), ki sicer ni povezan z EU.

"Izvajanje smrtne kazni ni v skladu s članstvom v Svetu Evrope," je na Twitterju zapisal tiskovni predstavnik te vseevropske organizacije, katere članica je tudi Turčija.

Da je to v nasprotju z evropskimi vrednotami, je poudaril tudi avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz. Ob tem je ocenil, "da gre pri smrtni kazen za kruto in nečloveško obliko kaznovanja, ki je bila prepovedana po vsem svetu in je v nasprotju z evropskimi vrednotami". "Kdor uvede smrtno kazen, si zapre vrata v EU," je poudaril.

Odnosi med Ankaro in Dunajem so se sicer po spodletelem državnem udaru v Turčiji julija letos zaostrili, Avstrija pa je zahtevala tudi prekinitev pogajanj o turškem vstopu v EU.