Vladajoča Stranka za pravico in razvoj (AKP) in vlada sta se odločili, da zankrat ne bodo ponovno sklicevali parlamenta, ki naj bi predlog o namestitvi 62.000 amerišklih vojakov, odobril.
Vodja vladajoče AKP Recep Tayyip Erdogan je dejal, da doslej v Ankari niso sprejeli še nobene odločitve o možnosti vnovične obravnave odločitve o namestitvi ameriških vojakov na turškem ozemlju v parlamentu. "To ni odločitev, ki jo je moč sprejeti z lahkoto," je pojasnil na novinarski konferenci.
Turški premier Abdulah Gül pa je že posvaril Irak, da se moti, če namerava izkoristiti zavrnitev namestitev ameriških sil, ki naj bi sodelovale v morebitni vojaški operaciji v Iraku, v Turčiji.
ZDA upajo, da bo Turčija spremenila odločitev
Predstavniki ameriških vojaških oblasti pa so po odločitvi turškega parlamenta izjavili, da lahko hitro prilagodijo vojaške načrte za invazijo na Irak.
Obrambni minister Donald Rumsfeld je dejal, da bi bil pohod na Bagdad izvedljiv tudi brez privolitve Turčije za namestitev ameriških vojakov.
Načelnik generalštaba Richard Myers je že v petek zatrdil, da bodo ameriške enote "kakorkoli že" prepeljali na sever Iraka. Ena od verjetnih možnosti je, da bi več tisoč ameriških vojakov s padali pristalo na severu Iraka. Ameriške oblasti kljub temu še vedno upajo, da bo Turčija svojo odločitev spremenila.
Naloga ameriških strategov je namreč, da so pripravljeni na nepredvidene možnosti, ameriški načrti pa so dovolj prilagodljivi za morebitne spremembe, so še sporočili ameriški vojaški predstavniki. Ameriške oblasti kljub temu še vedno upajo, da bo Turčija svojo odločitev spremenila.
Bush: Gre za svobodo Iračanov
Ameriški predsednik George Bush je v sobotnem radijskem nagovoru ponovil četrtkov govor, v katerem je predstavil razloge za prizadevanja za vojno proti Iraku. Bush ni dopuščal nobenega dvoma in je takoj v začetku nagovora dejal, da so ZDA odločene za soočenje z veliko in naraščajočo nevarnostjo iraškega predsednika Sadama Huseina in njegovega orožja za množično uničevanje.
Američani v vojno zaradi svobode Iračanov
Po Bushevih besedah pa Američanom ne gre le za lastno varnost, ampak tudi za svobodo Iračanov, kar Huseinu malo pomeni, ZDA veliko. Bush je preventivno opozoril, da bi lahko Husein v primeru vojne pobijal civiliste in jih postavil pred vojaške objekte, vzpodbujal etnično nasilje, uničeval naravne vire ali pa uporabil svoje zaloge orožja za množično uničevanje. Bush se je pohvalil, da skupaj z Veliko Britanijo namenjajo desetine milijonov dolarjev za humanitarno pomoč Iračanom, ki jim bo na voljo takoj po prenehanju spopadov.
Zagotovil je tudi, da bodo Američani uničili vse zaloge nevarnih orožij v Iraku, državo pa bodo zaščitile pred neredom, poravnavanjem starih računov ali grožnjami ozemeljski celovitosti. Seveda bodo zaščitili tudi naravne vire, s čimer je mislil na nahajališča nafte, ki bodo, kot je dejal, izkoriščani v korist iraškega ljudstva. Ponovil je, da bodo ZDA v Iraku ostale le toliko časa, kolikor bo potrebno, in niti dneva dlje, obliko vladavine pa si bodo izbirali Iračani sami. Američani bodo poskrbeli le, da ne bo novega brutalnega diktatorja.
Powell omilil Busheve trditve
Powell pa je v pogovoru za francoski radio skušal omiliti Busheve četrtkove trditve, da bo strmoglavljenje Huseina blagodejno vplivalo na celoten Bližnji vzhod in pomagalo k rešitvi izraelsko-palestinskih spora. Ob tem je zavrnil obtožbe francoskega kolega Dominiqua de Villepina, da se ZDA spravljajo nad Irak, da bi preoblikovale celoten Bližnji vzhod.
Powell je dejal tudi, da ZDA dajejo inšpektorjem na voljo več časa, saj doslej niso prosile za glasovanje o svojem predlogu druge iraške resolucije, ker še vedno iščejo mirno rešitev. A tako ne bo šlo dolgo naprej, je še dejal Powell.
Francija proti novi resoluciji
Francoski zunanji minister Dominique de Villepin je ponovil, da Francija nasprotuje drugi resoluciji, saj ocenjuje, da je za to še prezgodaj. Resolucija 1441 namreč predvideva delo inšpektorjev ZN za razorožitev Iraka, "vse dokler njihovo delo ne bo več mogoče" je v pogovoru za britanski BBC dejal de Villepin.
Vodja francoske diplomacije pa ni želel povedati, ali francosko nasprotovanje novi resoluciji pomeni tudi, da bo Francija ob glasovanju vložila veto.
Putin neuspešen pri prepričevanju Bolgarije
Ruski predsednik Vladimir Putin ni uspel prepričati Bolgarije, da bi pristopila k ruskemu stališču glede iraške krize. "Stališči Rusije in Bolgarije se ne ujemata v celoti, vendar ne bi bilo prav, da bi tu v Sofiji vrednotil njihovo zunanjo politiko," je po srečanju z bolgarskim predsednikom Georgijem Parvanovom dejal ruski predsednik in dodal, da vsaka država oblikuje zunanjo politiko na podlagi svojih nacionalnih interesov.
Putin ostro nasprotuje napadu na Irak in zahteva nadaljevanje dela inšpektorjev, Bolgarija - trenutno nestalna članica varnostnega sveta – pa se bolj nagiba k politiki ZDA. Bolgarija je ameriškim silam v primeru vojne v Iraku odprla svoj zračni prostor in oskrbovalno oporišče.
