Potem ko je turški premier Recep Tayyip Erdogan parlamentu predlagal razpis predčasnih parlamentarnih volitev in kot možni datum predlagal 24. junij, je volilna komisija, ki odloča o datumu volitev, predlagala, da bi volitve razpisali za 22. julij. Še danes naj bi o tem razpravljal tudi parlamentarni odbor, končno odločitev pa bo sprejel parlament, predvidoma v četrtek.

S predlogom o predčasnih volitvah je skušal premier Erdogan rešiti krizo, nastalo ob zavrnitvi veljavnosti prvega kroga predsedniških volitev - ki jih opravlja parlament - na ustavnem sodišču. Redne parlamentarne volitve so že tako ali tako predvidene za 4. november, vendar bi do njih v luči novih dogodkov lahko prišlo tudi predčasno.

Sicer se je premier zavzel tudi za volilno reformo. Po Erdoganovem mnenju bi bilo odločitev o predsedniku, ki ga po sedanji volilni zakonodaji voli parlament, najbolje prepustiti ljudstvu. Premier je tako predlagal spremembo volilne zakonodaje, ki bi omogočila splošne predsedniške volitve ter skrajšanje predsedniškega mandata s sedem na pet let, ki pa bi ga bilo mogoče služiti dvakrat zapored (zdaj le enkrat). Premierjev predlog podpira tudi Evropska komisija.

Erdogan upa, da se bo s tem ukrepom Turčija vrnila na pot gospodarske in politične stabilnosti, ki jo je uživala v preteklosti. Nedavni zapleti ob predsedniških volitvah so namreč že vplivali na turški borzni indeks, ki je v torek še naprej padal. Vtis politične stabilnosti države pa je ogrozila turška vojska, ko je napovedala, da bo, če bo potrebno, branila sekularnost turške države.

Predsednika v Turčiji voli parlament, ki je v petek neuspešno izvedel prvi krog volitev. Ustavno sodišče je nato v torek odločilo, da bi moralo biti za veljavnost volitev v 550-članskem parlamentu prisotnih najmanj 367 oziroma dve tretjini vseh poslancev. V petek pa je bilo na volitvah prisotnih le 361 poslancev, medtem ko je opozicija volitve bojkotirala. Navzoči so bili tako skoraj samo poslanci vladajoče AKP, ki ima 353 poslancev.

Protokolarni položaj

Položaj predsednika države je v Turčiji večinoma protokolaren, a ima predsednik pravico do veta na zakone in končno besedo pri imenovanju visokih vladnih predstavnikov. Pod sedanjim predsednikom Ahmetom Necdetom Sezerjem, zagovornikom laicizma, je ta funkcija postala simbol sekularizma. Kandidat AKP za ta položaj, sedanji turški zunanji minister Abdullah Guel pa na drugi strani velja za brezpogojnega podpornika vladi Erdogana, ki je v politiko vstopil kot islamist, danes pa se opredeljuje kot konservativni demokrat.

V opoziciji menijo, da je predsedniški položaj še "zadnja trdnjava" sekularnosti, in APK obtožujejo, da se želi polastiti predsedniškega položaja, da bi uveljavila svoj skrivni islamistični načrt. O predsedniški kandidaturi je sicer pred napovedjo kandidature Guela razmišljal celo Erdogan, kar pa je v državi povzročilo veliko razburjenja in sprožilo množične proteste.