Turčija vrača udarec: carine na uvoz ameriških avtomobilov odslej kar 120-odstotne

Na uvedbo ameriških carin na aluminij in jeklo, ki so višje za 50 oziroma 20 odstotkov, se je za povračilni ukrep odločila tudi Ankara in uvedla kar 120-odstotne carine na ameriške avtomobile, 140-odstotne na alkoholne pijače in 60-odstotne na ameriški tobak. Poleg tega je zvišala tudi carine za premog, riž in kozmetiko. Omenjene ukrepe, ki so jih objavili danes v posebnem odloku, katerega je podpisal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, je sprejela kot odgovor na zavesten napad ameriške administracije na njeno gospodarstvo v zadnjih tednih, je pojasnil turški podpredsednik Fuata Oktaya. Njegov šef, predsednik Erdogan, je sicer ZDA v torek obtožil, da so Turčiji zarile nož v hrbet, in obenem pozval k bojkotu ameriških elektronskih izdelkov. 

"Turčija se ne zavzema za gospodarsko vojno, vendar ne moremo ostati mirni, če nas nekdo napada," pa je danes po poročanju ameriške televizije CNN poudaril Ibrahim Kalin, tiskovni predstavnik turškega predsednika. Količina proizvodov, na katere vpliva dvig carin, ki sta jih državi naložili druga drugi, po podatkih ameriških medijev predstavlja relativno majhen del vrednosti izmenjave blaga, ki je lani znašala 19 milijard dolarjev. 

Pred vrati nova recesija?

Poteza ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je pretekli teden podvojil ameriške carine na uvoz jekla in aluminija iz Turčije, je močno prizadela tudi vrednost turške lire. Zadnje strmoglavljenje turške lire, ki je samo letos izgubila več kot 35 odstotkov vrednosti glede na vrednost dolarja, utegne državo pahniti v recesijo. Po občutnem padcu (na začetku tedna je bilo treba za en ameriški dolar plačati sedem lir, na začetku leta pa nekaj manj kot štiri) je lira v zadnjih dveh dneh le okrevala, danes pa se okrepila za šest odstotkov. Pri tem še vedno eno od ključnih vprašanj ostaja, ali bi lahko morebitna turška kriza prizadela tudi druge valute in posledično povzročila svetovno gospodarsko krizo. 

Vlagatelji s prstom kažejo tudi na turško centralno banko

V zadnjih tednih pa so dobršno mero nezadovoljstva izkazali tudi vlagatelji, ki so turški centralni banki očitali nezadostno ukrepanje. Slednja je namreč poskrbela za šok na finančnih trgih, saj je ob naraščajoči inflaciji zavrnila zvišanje obrestnih mer. 

Kritiki so dejali, da je odločitev posledica vmešavanja predsednika Erdogana, ki je med nedavno predsedniško kampanjo poudarjal, da želi okrepiti nadzor nad politiko centralne banke, pri tem pa je obrestne mere opisal kot "mamo in oče vsega zla". Čeprav je jasno, da nasprotuje zvišanju obrestnih mer, ni pojasnil, zakaj naj bi turška centralna banka vztrajala pri nižjih stopnjah. V slednji so sicer v ponedeljek napovedali nekaj marginalnih ukrepov, ki naj bi pomirili tuje vlagatelje. Pri tem pa analitiki glavno turško bančno institucijo pozivajo, da uporabi več svoje moči.

Medtem pa posledice podajanja žogic med ZDA in Turčijo vedno bolj občutijo tudi turški državljani. "Ne glede na to, koliko denarja zaslužimo, ta izpuhti, kajti cene rastejo v nebo," je za CNN dejala Sevim Pektas, turška gospodinja. "Ne razumem, kako lahko upokojenci ali ljudje, ki zaslužijo minimalno plačo, sploh pokrijejo najemnino," je še dodala sogovornica.

Bela Hiša nove sankcije Turčije označila za obžalovanja vredne

Bela hiša je medtem zvišanje carin Ankare na vrsto ameriških proizvodov označila za obžalovanja vredno. Ob tem je ponovno pozvala tudi k takojšnji izpustitvi ameriškega pastorja Andrewa Brunsona.

"Carine, ki so jih ZDA uvedle proti Turčiji, so bile uvedene zaradi interesa nacionalne varnosti. Njihove so bile zaradi maščevanja," je dejala tiskovna predstavnica Bele hiše Sarah Sanders. "Carine Turčije so zagotovo obžalovanja vredne in korak v napačno smer," je še dejala.

Dodala je še, da je Turčija Brunsona, "ki ni storil ničesar napačnega, obravnavala zelo krivično, zelo slabo".

Na vprašanje, kako je diplomatski spor med ZDA in Turčijo vplival na državno valuto, je Sandersova odgovorila, da Washington "nadzoruje situacijo".

Ob tem je še dodala, da so turške gospodarske težave del "dolgoročnega trenda" in ne "rezultat dejanj ZDA".