Poleg tega pa je prenašanje oddaj v kurdskem jeziku odslej dovoljeno na zasebnih radijskih in televizijskih postajah, potem ko je parlament avgusta lani sprejel zakon, ki je to omogočal na javnih televizijah in radijskih postajah, poročajo tuje tiskovne agencije. "S temi reformami smo korak bliže našim 'evropskim' ciljem," je po glasovanju o reformi, ki sta jo podprla tako vlada kot tudi opozicija, dejal turški pravosodni minister Cemil Cicek.
Zaskrbljenost nad novostmi, ki jih reforma prinaša, je že izrazila turška vojska, ki je prepričana, da bodo od nje imeli koristi kurdski uporniki. Sicer prav vojska velja za eno največjih nasprotnic proevropskih reform v Turčiji, saj naj bi ji te zmanjšale danes zelo vplivno vlogo v političnem življenju države.
Za kurdske otroke dovolili kurdska imena
In katere ugodnosti sprejeta reforma sploh prinaša? Sporni 8. člen protiterorističnega zakona, ki je sedaj odpravljen, je omogočal, da so v Turčiji lahko na dolgoletne zaporne kazni obsodili vse tiste, ki so podpirali kurdski separatizem. Tako so zaradi t.i. "separatistične propagande" obsodili številne intelektualce. Čeprav naj bi novi zakon to preprečeval, pa pravni strokovnjaki opozarjajo, da je mogoče tudi nekatere druge zakone uporabiti za omejitev svobode govora.
Kot omenjeno, bodo lahko odslej Kurdi tudi na zasebnih radijskih in televizijskih postajah poslušali oddaje v svojem jeziku. Že od lani je namreč dovoljeno predvajanje oddaj v njihovem jeziku na javni radijski in televizijski postaji TRT, vendar ukrepi še niso zaživeli v praksi.
Na novo sprejeta reforma Kurdom omogoča, da svojim otrokom podeljujejo lastna, torej kurdska, imena. Zgodilo se je namreč lahko, da matičarji kurdskih imen niso hoteli vpisati v register.
Vojska nima več sedeža v komisiji za cenzuro
V sklopu reforme je bil narejen tudi prvi korak v smeri omilitve cenzure v državi. Tako omenjena reforma odpravlja "vojaški sedež" v komisiji za glasbeno in kinematografsko cenzuro. Pričakovati pa je bilo tudi, da bo turška vlada v sklopu reform mednarodnim opazovalcem omogočila nadzor nad volitvami v državi, vendar je ta predlog umaknila iz celotnega paketa reform. Vlada je bila namreč pod prevelikim pritiskom opozicije, češ da se bo tako zmanjšala suverenost Turčije.
Evropska komisija mora v skladu s sklepi z vrhunskega zasedanja EU decembra lani v Koebenhavnu konec leta 2004 pripraviti poročilo o Turčiji, ki bo voditeljem tedaj predvidoma že razširjene povezave služilo kot podlaga za odločitev o začetku pristopnih pogajanj z Ankaro.
Turčija, kandidatka za vstop v EU od leta 1999 - svojo prošnjo za vstop v EU je oddala že leta 1987 -, se z Brusljem sploh še ni pričela pogajati, saj še ne izpolnjuje političnih in gospodarskih kriterijev za začetek pristopnih pogajanj.
