V reformi zakonika skladno z evropskimi pričakovanji ni več spornega člena o kriminalizaciji prešuštva, potem ko je vladajoča stranka opustila tovrstni predlog. Sprejetje reforme kazenskega zakonika so morali prejšnji teden zaradi tega določila preložiti. Skok čez plot je bil v Turčiji kaznivo dejanje do leta 1996, ko je zakon razveljavilo ustavno sodišče, ker ni ustrezal zahtevam po enakosti med spoloma. Moški so bili kaznovani za dolgotrajna razmerja, ženske že za prvi prekršek. Novi zakon naj bi to nesorazmerje odpravil. Vsakega prešuštnika ne glede na spol bi lahko kaznovali z zaporno kaznijo do dveh let. Predlog največje turške stranke za ponovno uvedbo te kazni so v Bruslju razumeli kot neslano šalo in Ankaro opozorili, da se bo s takim zakonom oddaljila od Evropske unije.
Za reformo kazenskega zakonika so glasovale tako vladne kot opozicijske stranke. Zasedanje parlamenta so zaznamovali očitki poslancev opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP) na račun turškega premiera Recepa Tayyipa Erdogana, ki sicer ni bil navzoč. Poslanci so ga namreč obtožili, da je ustvaril nepotrebno krizo, s tem ko je njegova stranka predlagala kriminalizacijo prešuštva in tako zavlekla sprejetje zakonika. Član opozicije Nači Arslan je izjavil, da je oviro na poti v Evropsko unijo ustvarila vlada: " Turčija si za članstvo v EU prizadeva že 40 let. Zadnjo krizo je ustvarila vladajoča stranka, ker je hotela ugajati svojim volivcem, čeprav je bilo vsakomur jasno, da bo EU nasprotovala določilu o prešuštvu."
Kaj prinaša novi zakonik?
Novi kazenski zakonik prinaša poostrene kazni za mučenje, korupcijo ter trgovino z ljudmi in mamili, prvič pa sta postala kazniva posilstvo v zakonu in spolno nadlegovanje. Strožje so tudi kazni za t.i. umore iz časti. Zakonik bo stopil v veljavo, ko ga bo podpisal turški predsednik Ahmet Necdet Sezer.
Po četrtkovem srečanju z Erdoganom v Bruslju pa je Verheugen zagotovil, da ni več ovir za začetek pristopnih pogajanj s Turčijo. Pojasnil je namreč, da je "od prijatelja Erdogana dobil vsa potrebna zagotovila za to, da lahko komisija 6. oktobra pozitivno oceni pripravljenost Turčije na začetek pristopnih pogajanj o članstvu v EU".
Končno odločitev o začetku pristopnih pogajanj z Ankaro bodo 17. decembra sprejeli voditelji članic EU na vrhu v Bruslju. Turčija je sicer najstarejša prosilka za članstvo v EU in ima že od leta 1999 tudi status kandidatke. Že zdaj pa je ta odločitev predmet intenzivnih razprav v Evropi, saj v EU glede možnosti članstva Turčije v povezavi ni enotnih pogledov - zelo jasno je dvom izrazila Avstrija, v Nemčiji pa članstvu nasprotuje krščanskodemokratska opozicija, ki bi Turčiji raje ponudila privilegirano partnerstvo.
