Turčija je ranjenim beguncem omogočila prehod svoje meje s Sirijo. Ranjene bodo oskrbeli v turških bolnišnicah, je danes povedal Mustafa Özbek, predstavnik turške humanitarne organizacije IHH. Pred to napovedjo so sicer Združeni narodi Turčijo pozvali, naj odpre meje za Sirce, ki bežijo iz obleganega mesta Alep.
Z območja Alepa in okoliških krajev na severu Sirije je zaradi ofenzive vladnih sil na položaje upornikov v zadnjih dneh po podatkih ZN zbežalo več kot 31.000 ljudi, begunski tabori na meji s Sirijo pa so obremenjeni. Po nekaterih podatkih naj bi bilo tam kar 50.000 ljudi, ki se skuša umakniti pred nasiljem.
ZN: Turčijo prosimo ...
Čeprav je Turčija najprej za njih zaprla svoje meje, pa je danes tiskovni predstavnik Visokega komisariata ZN za begunce William Spindler povedal, da Turčija po novem sprejema omejeno število ranjenih in ranljivih skupin. A meja načeloma ostaja zaprta. "Turčijo prosimo, naj svojo mejo odpre za vse civiliste iz Sirije, ki bežijo pred nevarnostjo in iščejo mednarodno zaščito," je dejal Spindler.
Turkish aid agencies provide shelter, food and clothing for tens of thousands of Syrians who seek a safe haven.
Posted by IHH Humanitarian Relief Foundation on Tuesday, 9 February 2016
Vse več je opozoril, da bi se lahko v primeru padca Alepa zgodila velika tragedija. Namestnik turškega premierja Numan Kurtulmus je tako opozoril, da bi se lahko zaradi najnovejšega nasilja v najhujšem primeru na beg v smeri turške meje podalo do 600.000 ljudi. Turška vlada pa se zavzema, da bi begunce oskrbeli zunaj Turčije.
So pa v ZN opozorili tudi na možnost, da okoli 300.000 prebivalcev enega dela Alepa ostane ujetih in odrezanih od sveta. Organizacija World Food Programme je doslej imela eno pot, po kateri so civilistom dovažali hrano. Ta pot so zdaj prekinile sirske vladne sile. Omenjena organizacija je sicer odkrila še eno možnost za dostavo najnujnejših potrebščin, a obstaja velika verjetnost, da bodo tudi njo onemogočili. Če se to zgodi, bo sledila lakota in stradanje civilistov do smrti.
Je pa veliko dogajanja tudi na območju držav Balkana
Direktor hrvaške policije Vlado Dominić je danes izjavil, da so se države, ki so na balkanski begunski poti, dogovorile, da bodo s skupnimi močmi prevažale begunce iz Makedonije v Avstrijo. Pojasnil je, da bodo begunci, ki bodo vstopili na vlak v Makedoniji, izstopili šele v Avstriji. Na ta način nameravajo v prihodnjih mesecih zmanjšati migracijski pritisk na države, ki so na balkanski begunski poti.
Ob tem je dejal, da se mora pet držav – Makedonija, Srbija, Hrvaška, Slovenija in Avstrija – še dogovoriti glede razporeditve stroškov, medicinske pomoči, policijskega spremstva in potreb železnic. Pojasnil je, da se bodo vlaki z begunci lahko ustavili, če bodo potniki potrebovali pomoč zdravnikov.
Napovedal je, da bo Hrvaška poskrbela tudi za del hrane, ki je namenjena beguncem na začetku poti v Makedoniji, tudi zaradi tega, da vlakov ne bo treba ustavljati do Avstrije. Za bolne osebe bodo poskrbeli, po okrevanju pa bodo morale nadaljevati pot.
'Te trditve ne držijo'
Na slovenski policiji so navedbe direktorja hrvaške policije zanikali. Kot so navedli, na srečanju generalnih direktorjev policij minuli teden v Makedoniji ni bil sprejet dogovor o prevozu beguncev z vlaki iz Makedonije direktno do Avstrije, prav tako ni bilo nikakršnega govora o ukinjanju sprejemnih ali nastanitvenih centrov.
Direktorji policij so se zavzeli za pomoč Makedoniji pri nadzoru meje med Grčijo in Makedoniji, tako z napotitvijo kadrovske kot tehnične opreme. Podprli so tudi uvedbo enotnega obrazca, ki bi poenotil postopek registracije v vseh državah, kot tudi pripravo natančnejših ukrepov za obravnavo migracij na ravni strokovnih ekip, so sporočili s slovenske policije.
Načelni dogovor morajo zdaj vse udeležene strani potrditi, nato pa se bo določil postopek operacionalizacije sprejetih ukrepov, so še dodali na policiji.
