Spopadi med Gadafijevimi silami in uporniki se nadaljujejo kljub posredovanju zahodnih držav, katerih cilj je doseči uveljavitev resolucije VS ZN o prepovedi poletov nad Libijo z namenom zaščite civilistov. Na čelu posredovanja so trenutno Francija, Velika Britanija in ZDA, več članic zveze Nata pa si prizadeva, da bi nadzor prevzela 28-članska organizacija.

In veleposlaniki 28 držav članic zavezništva se medtem že od petka sestajajo v Bruslju, da bi dosegli kompromis glede vloge Nata v uresničevanju prepovedi letov nad Libijo v okviru operacije Odisejeva zora, ki jo je v resoluciji minuli četrtek odobril VS ZN. Danes so tako nadaljevali razpravo o vlogi Nata v poveljniški strukturi, vendar se niso dogovorili nič.

Združene države še vedno načrtujejo, da bodo že v nekaj dneh predale nadzor vojaške misije v Libiji zavezniški koaliciji, pri čemer naj bi Nato igralo ključno vlogo, je povedal višji uradnik Bele hiše.

ZDA, Francija in Velika Britanija se strinjajo, da bi moral imeti Nato "ključno vlogo" v prihodnji strukturi poveljevanja. Francija ob tem nasprotuje, da bi vodenje operacije Odisejeva zora, ki jo sedaj vodijo ZDA, Velika Britanija in Francija, prevzel Nato, saj meni, da bi s tem od posredovanja oddaljili arabske države.

Britanski premier David Cameron je danes v Londonu povedal, da bosta k operaciji Odisejeva zora ob Katarju "logistično prispevali" še dve arabski državi – Kuvajt in Jordanija. Katar, ki sodeluje v operaciji z bojnimi letali mirage, je sicer doslej edina arabska država, ki je dala na voljo vojaška sredstva.

Predsednik Turčije, ki je zelo kritična do operacije zaradi vojaškega posredovanja, podpira pa embargo na izvoz orožja, Abdullah Gül je medtem danes libijskega voditelja Moamerja Gadafija pozval k odstopu.

"Vedno smo trdili, da v sedanjem svetu zatiralski voditelji ne morejo ostati na oblasti. Če bodo tisti, ki vodijo Libijo, čim prej zapustili položaje, bodo olajšali zadeve in ne bodo dali priložnosti drugim za plenjenje po njihovi državi," je dejal. Gadafijevega imena sicer ni omenil, opozoril pa je, da če voditelji Libije ne bodo odstopili, državo lahko čaka ista usoda kot Irak – zasedba s strani zahodnih držav.

V tej, po navedbah nemške tiskovne agencije dpa, najmočnejši izjavi kakega visokega turškega predstavnika o Libiji, je še poudaril, da "je za Turčijo zelo pomembno, da se razmere v Libiji kmalu končajo brez nadaljnjega prelivanja krvi". Ankara je sicer doslej pozivala k prekinitvi ognja in mirni rešitvi konflikta v Libiji.

Embargo na orožje

Sicer pa ladje zveze Nato od danes izvajajo embargo na izvoz orožja v Libijo. V skladu s tem v Sredozemskem morju ob obali Libije patruljira šest Natovih ladij. General Nata Pierre St-Amand je sporočil, da so za sodelovanje v izvajanju embarga prejeli ponudbe več držav s skupno 16 plovili. Med njimi je tudi Turčija, edina pretežno muslimanska članica zavezništva, ki je ponudila podmornico in pet bojnih ladij.

Ladje in podmornice so ponudile še Italija, Kanada, Španija, Velika Britanija, Grčija in ZDA. Pri nadzoru Nato uporablja tudi nadzorna letala in letala z radarji, operacijo pa vodi iz svojega pomorskega oporišča v Neaplju.

Nove sankcije EU proti Gadafijevemu režimu

EU je danes potrdila razširitev sankcij proti libijskemu režimu Moamerja Gadafija v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN iz leta 1973, ki vključujejo zamrznitev premoženja državni naftni družbi. Poleg tega je uvedla še nekatere dodatne ukrepe, in sicer je sankcije razširila še na pet podružnic te naftne družbe.

Poleg tega je EU napovedala prepoved vseh letov v libijskem zračnem prostoru in prepoved poletov vseh libijskih ali drugih letal, osumljenih prevažanja orožja in oboroženih plačancev, prek zračnega prostora članic EU. K tem sankcijam naj bi bila sicer dodana "humanitarna klavzula", po kateri naj bi bili dovoljeni leti s humanitarnim namenom v in iz Libije, naftni družbi pa oskrba države z električno energijo.

Poleg tega je seznam kaznovanih oseb in podjetij oziroma institucij razširjen v skladu z resolucijo iz leta 1973, tako da vključuje osebe, ki so bile vpletene v resne kršitve človekovih pravic v okviru mednarodnega prava. Sankcije bodo v četrtek objavljene v Uradnem listu EU, s čimer začnejo uradno veljati.

To je sicer že četrti sveženj sankcij EU proti Gadafijevemu režimu. Konec februarja je EU Gadafiju in še 25 predstavnikom režima prepovedala potovanja v Unijo ter Gadafiju, petim članom njegove družine ter še 20 posameznikom zamrznila premoženje.

Nato je EU zamrznila premoženje petim libijskim institucijam oziroma podjetjem, vključno s centralno banko in libijskim državnim investicijskim skladom LIA. V ponedeljek pa je EU sprejela odločitev, da prepoved potovanja na ozemlje Unije in zamrznitev premoženja razširi na 11 oseb ter zamrznitev premoženja na devet podjetij oziroma institucij.