V Evropsko unijo je od začetka letošnjega leta do konca septembra ilegalno vstopilo okoli 630.000 migrantov, je v pogovoru za francoske medije danes dejal izvršni direktor agencije EU za zunanje meje (Frontex) Fabrice Leggeri, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kot je poudaril v pogovoru, ki ga bosta francoska dnevnika Dernieres nouvelles d'Alsace in l'Alsace v celoti objavila v ponedeljek, gre za najhujšo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni.
Leggeri je ob tem pozval k sodelovanju med evropskimi državami in ocenil, da bi morale članice EU razumeti, da bi bilo koristneje, če bi svoje policiste nameščale na zunanjih mejah unije, namesto da jih pošiljajo na svoje meje oz. notranje meje EU.
"Če bo vsaka država krizo reševala po svoje, ne da bi se usklajevala s sosedami, se bo tok beguncev še naprej prelival iz države v državo, kar bo na škodo vseh," je opozoril.
Ob tem je izrazil prepričanje, da bi se razmere na grških mejah znatno izboljšale že, če bi grškim oblastem na zunanji meji pomagalo tisoč ali dva tisoč evropskih policistov.
Skupna akcija Turčije in EU
Evropska unija in Turčija sta se načeloma sporazumeli o akcijskem načrtu za zajezitev migrantskega vala v Evropo, je danes poročal nemški nedeljski časnik Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung. Turčija naj bi tako sodelovala pri patruljah v vzhodnem Egejskem morju, na njenem ozemlju pa naj bi postavili več novih taborišč za migrante.
Po pisanju časnika so se predstavniki turške vlade in Evropske komisije nedavno dogovorili o akcijskem načrtu, potrdili pa naj bi ga že v ponedeljek, ko se bo turški predsednik Recep Tayyip Erdogan v Bruslju sestal z evropskimi voditelji.
V skladu z načrtom bi Turčija okrepila prizadevanja za zavarovanje svoje meje z EU s sodelovanjem v skupnih patruljah z grško obalno stražo v vzhodnem Egejskem morju, ki bi jih koordinirala agencija EU za zunanje meje Frontex, piše časnik, ki se sklicuje na vire v Bruslju in nemški vladi. Vse migrante, ki bi jih pri tem prestregli, bi vrnili v Turčijo, kjer bi postavili šest novih taborišč, kjer bi lahko nastanili tudi do dva milijona ljudi. Taborišča bi sofinancirala EU.
Po drugi strani naj bi države članice EU pristale na sprejetje do pol milijona ljudi, da bi zagotovile njihov varen prehod čez morje. S tem želijo preprečiti nevarnosti, ki bi jim bili migranti izpostavljeni ob nevarnih poteh, ki jih organizirajo tihotapci ljudi.
Akcijski načrt naj bi bila dopolnitev preliminarnega dogovora med Brusljem in Ankaro iz leta 2013. Če bo do dogovora o načrtu prišlo že v ponedeljek, bo na mize voditeljev držav EU romal že na naslednjem vrhu sredi oktobra.
EU Turčijo že dlje časa poziva, naj stori več za zajezitev vala migrantov, ki preko morja dosegajo grške otoke. Nedavno so se evropski voditelji na izrednem vrhu o migrantski krizi dogovorili, da bodo Turčiji in drugim državam v regiji ponudili več pomoči. EU je poleg tega prepričana, da lahko Ankara okrepi boj proti okoli 30.000 tihotapcem ljudi, ki delujejo na njenem ozemlju.
Razmere v Turčiji ...
Turški veleposlanik pri EU Selim Yenel pa se je medtem razgovoril za Agence Europe. Iz njegovih izjav je sicer razbrati, da imata turška in evropska stran glede skupnega ukrepanja nekaj različnih pogledov.
V Turčiji je več kot dva milijona beguncev, pretežno Sircev, okoli 300.000 pa Iračanov. Od več kot dveh milijonov beguncev jih je 260.000 v 25 taboriščih, preostali so razpršeni po državi, na primer v Istanbulu jih je 300.000. Večino so turške oblasti registrirale, zagotavljajo jim zdravstveno oskrbo in izobraževanje, le zaposlitve ne. Zakonodaja, ki bo to omogočila, se pripravlja, a sprejeti jo bo mogoče šele po bližajočih se volitvah, je razmere opisal Yenel.
Turčija je po njegovih besedah doslej za soočanje z begunsko krizo porabila 6,5 milijona dolarjev in se ni pritoževala. Čeprav si je leta 2011, ko se je vse začelo, za zgornjo mejo zadala 100.000 "gostov", kot v Turčiji imenujejo pribežnike, pa je teh sedaj že več kot dva milijona, vrat ne bo zaprla, je poudaril veleposlanik v pogovoru za evropsko tiskovno agencijo Agence Europe.
Yenel je begunce v Turčiji razdelil na tri skupine: prva je v taboriščih, druga, srednji razred, se samostojno preživlja v Turčiji, tretja pa išče priložnosti drugje. Ko je Nemčija avgusta rekla, da bo v državo letos prišlo 800.000 beguncev, so si begunci to preprosto razlagali, kakor da bo Nemčija sprejela toliko oseb in tako je postala zanje magnet, je menil veleposlanik.
Če pade Alep ...
Turčijo po Yenelovih besedah sedaj najbolj skrbi Alep, drugo največje mesto v Siriji, ki mu preti zasedba. Tam živi tri milijone ljudi. To je nov val, ki lahko pride v Turčijo. "Mi vrat ne bomo zaprli, to ni v naši navadi. Ni človeško, da zapreš vrata ljudem, ki bežijo, da bi preživeli," je poudaril in dodal, da je to tudi sporočilo članicam Unije.
Kaj želi EU? Kaj pa želijo ljudje, ki bežijo?
O nameri EU, da bi Turčiji finančno pomagala zadržati begunce, tako da ti ne bi prihajali v Evropo, veleposlanik meni, da ne gre le za denar, temveč gre za to, kaj ti ljudje želijo. Predstavniki članic Unije bi po njegovih besedah morali priti v Turčijo in govoriti z begunci, se prepričati, kaj ti ljudje želijo in potrebujejo, ter jim morda pojasniti, zakaj niso dobrodošli.
Kako lahko pomaga Turčija EU? Kako pa EU Turčiji?
Na vprašanje, kako lahko EU pomaga Turčiji, veleposlanik odgovarja, da je treba gibanja iz Turčije v druge kraje organizirati na zakoniti osnovi. Turčija lahko EU pomaga razlikovati med pravimi begunci iz Sirije in ekonomskimi migranti. EU lahko Turčiji pomaga pri zagotavljanju storitev, na primer zdravstvene oskrbe in izobraževanja.
Nameravano prilivanje denarja pa po njegovem mnenju ni pravi način. O milijardi evrov, o kateri govori Evropska komisija, je Yenel dejal, da je to "nekoliko čuden način pomoči", saj gre za sredstva iz programa predpristopne pomoči IPA, namenjena za pristopni proces. Pomoč EU bi morala biti nekaj "dodatnega", je poudaril v pogovoru za Agence Europe.
'Hotspots? Jih ne potrebujemo!'
Turčija po njegovih besedah zavrača idejo o vzpostavitvi območij "hotspots" za obravnavo beguncev ob sodelovanju evropskih agencij in nacionalnih oblasti, ki jih Unija pripravlja v Italiji in Grčiji, tudi v sosedah Sirije. "Ne potrebujemo jih. To ni ne izvedljivo ne politično vzdržno," je poudaril.
'Vsaka kandidatka za članstvo v Uniji bi morala biti brez razprave obravnavana kot varna država'
Turški veleposlanik je kritičen tudi do evropskega seznama varnih držav izvora, ki naj bi omogočil lažje vračanje oseb, ki niso upravičene do mednarodne zaščite. EU seznama še ni sprejela, o njem bodo v četrtek razpravljali notranji ministri Unije. Po predlogu Evropske komisije naj bi bile na njem države Zahodnega Balkana in Turčija.
"Ne razumem, zakaj sploh potrebujejo seznam varnih držav. Vsaka kandidatka za članstvo v Uniji bi morala biti brez razprave obravnavana kot varna država. Slišimo, da se razpravlja o tem, ali se lahko Turčijo obravnava kot varno državo, kar je ironično in protislovno. Turčija naj bi bila torej varna država za Sirce, ne pa za Turke. To je absurdno," je o tem menil Yenel.
Varna cona
EU lahko po veleposlanikovih besedah pomaga tudi pri reševanju same krize v Siriji. Pri tem je spomnil na turški predlog za vzpostavitev varne cone na severu Sirije ob podpori koalicijskih sil. To naj bi bilo območje, ki naj bi ga pred sirskim režimom in Islamsko državo varovala svobodna sirska vojska, na njem naj bi zgradili varna mesta, kamor bi se Sirci vračali.
