"Gre za vojne zločine." To so besede francoskih in turških oblasti, ki se odzivajo na včerajšnje krvave napade na bolnišnice in šole na območju Sirije. Prepričane so, da so zločine zoper civiliste storile ruske vojaške sile, ki bombardirajo državo.
Umrlo je najmanj 50 oseb, med njimi številni otroci. Številni so ranjeni, tako da bo število smrtnih primerov morda še višje.
V Združenih narodih so nad napadi na civilne objekte zgroženi, prav tako v humanitarnih organizacijah, ki pomagajo ljudem v Siriji. Med slednjimi so tudi Zdravniki brez meja.
Ali gre res za Ruse?
Ruske oblasti so danes sporočile, da te navedbe "kategorično zavračajo" in da vsi, ki kažejo s prstom na Rusijo, pokažejo dokaze za svoje trditve.
Kaj bo zdaj s sporazumom?
Sirski režim predsednika Bašarja al Asada je že izrazil dvome, da bo sporazum o končanju sovražnosti, ki so ga dosegli pretekli teden, sploh zaživel. Načrt je bil res ambiciozen: konec sovražnosti v enem tednu in okrepitev dostopa do humanitarne pomoči – najprej na območja, kjer je najbolj potrebna, nato pa vsem ljudem po Siriji. Seveda pa je obstajala težava: šlo je za dogovor svetovnih sil, na čelu z ZDA in Rusijo, na pogajanjih pa sploh ni bilo vseh, ki divjajo po Siriji. Velik problem sta ostali skupini Islamska država in Fronta al Nusra. Tudi Asad je hitro po objavi "velikega dosežka" sporočil, da vztraja pri svojem. Bil je odločen, da kljub končanju sovražnosti, zavzame dele države, kjer je izgubil nadzor, ob tem pa je poudaril, da to lahko traja dalj časa. Prav tako je poudaril, da bo nadaljeval boj zoper teroriste. Izrazil je strah pred morebitnim posredovanjem Turčije in Savdske Arabije, ki sta podpornici uporniške opozicije, pravi.
ZN so tokrat dejale, da je na možnost prekinitve sovražnosti padla senca.
V sirskem Azazu je nekdo bombardiral dve bolnišnici in dve šoli. Prav tako druga območja mesta. Umrlo je najmanj 12 ljudi.
V mestu Maarat al-Numan je nekdo bombardiral bolnišnico pod okriljem Zdravnikov brez meja (MSF). Sedem ljudi je umrlo, še osem je pogrešanih. V organizaciji menijo, da so jih vojaške sile napadle namenoma, saj tako ostane okoli 40.000 okoliških prebivalcev brez zdravstvene oskrbe. "In to na območju, kjer divja vojna," so dodali. V MSF menijo, da za napadom stoji ali Rusija ali sirski režim.
V omenjenem mestu so bombardirali še eno bolnišnico, pri tem pa je umrlo sedem oseb.
5 patients, a caretaker and a hospital guard were killed & 8 members of staff are missing, presumed dead. #MSF pic.twitter.com/ZjH0jIzUsG
— أطباء بلا حدود سوريا (@MSF_Syria) February 15, 2016
A sirski veleposlanik v Moskvi Riad Haddad poudarja, da so za napade krive ameriške vojaške sile. Pentagon je njegove trditve že zavrnil. "Nimamo razloga, da bi napadali v provinci Idlib, saj IS tam ni aktivna," je dejal predstavnik Pentagona Jeff Davis.
Uradni Washington sicer ni razkril, kdo naj bi stal za napadi, jih pa je ostro obsodil.
UNICEF poziva k podpisu apela k takojšnji prekinitvi trpljenja v Siriji. Opozarjajo, da so v včerajšnjih napadih umirali otroci, kar je nesprejemljivo.
We’re appalled by reports of attacks against four medical facilities in Syria - two UNICEF-supported - where children...
Posted by UNICEF on Monday, 15 February 2016
Kurdske sile potiskajo skrajneže s severa
Medtem pa so kurdske sile iz mesta Tal Rifaat na severu države izgnale skrajneže Islamske države.
Njihov uspeh pa spremljajo besede turške poslanke Selme Irmak, ki je kurdska predstavnica in je bila dolga leta v zaporu, saj so jo obtožili sodelovanja s kurdsko PKK. Dejala je, da turški predsednik Recep Tayyip Erdogan izkorišča aktivnosti Islamske države, da bi uničil Kurde in uveljavljal svojo politiko v regiji. Erdogan naj bi po njenih besedah vzdrževal ekonomske vezi s skrajneži, prav tako naj bi jim nudil zatočišče. Obtožbe niso nove.
"Turške vojske ne more poslati v sirski Kurdistan, lahko pa uporabi IS, in sicer kot instrument proti Kurdom. V mislih ima veliki otomanski imperij, to so njegove sanje, IS pa je le orodje, da jih ustvari," je za RT dejala Irmakova. Poudarja, da obstaja veliko signalov, da turške oblasti podpirajo skrajneže IS, od tega pa imajo veliko koristi.
Pravi, da v Turčiji zdravijo ranjene skrajneže IS. Za IS je Turčija zelo pomemben člen v oskrbi. Zatrjuje tudi, da jim turške oblasti urejajo turške dokumente in jim dovolijo, da se prosto gibljejo preko njihovih meja. Irmakova zatrjuje, da ima IS v Turčiji centre za usposabljanje in da lahko uporabljajo tudi druge objekte, saj se militanti prosto gibljejo med Turčijo in Sirijo.
Irmakova dodaja, da so turška elita in skrajneži IS spletli zelo dobre ekonomske vezi, od katerih imajo vsi veliko koristi. Tako navaja, da Turčija prodaja nafto, ki jo ji IS dovaža. Tako se prikrije pravi izvor nafte. IS naj bi Turčijo uporabljal za prodajo tudi drugih dobrin.
Čez turško ozemlje naj bi skrajneži prevažali tudi svoje ujetnike, prav tako preprodajali spolne sužnje. Irmakova pravi, da se turške oblasti tega zelo dobro zavedajo, kot dokaz pa navaja pomanjkanje spopadov med turško vojsko in skrajneži IS. Slednji so se nekajkrat zelo približali turški meji, obstajajo celo posnetki umirjene komunikacije med turškimi obmejnimi organi in skrajneži.
"IS ni nikoli napadel turške pozicije in ni nikoli prevzel odgovornosti za teroristične napade v turških mestih. (Leta 2015) so bili trije veliki teroristični napadi: Diyarbakir, Suruc in Ankara. Vsi trije napadi so povzročili škodo Kurdom in opozicijskim aktivistom, ki jih podpirajo," je poudarila. Dodaja, da so turške oblasti posredovale le takrat, ko so kurdske sile iz sirskega mesta Tell Abyad izgnale skrajneže. "Turška letala so uradno bombardirala položaje IS, izvedla pa so dva napada, da bi prikazala, kako napadajo Islamsko državo. Obenem pa so turške oblasti izvedle 65 letalskih napadov na Qandil (gre za utrdbo PKK, ki se nahaja v gorah na severu Iraka)," je še razložila.
Irmakova je zaključila, da turške oblasti to lahko počnejo, saj ima Zahod tudi svoje interese v regiji. Meni, da je Turčija Evropo vzela za talko in jo izsiljuje z begunci. Prepričana je, da ZDA molčijo zaradi skupnih interesov, ki jih imajo s Turčijo. Vse to pa je dober teren, da turška vladajoča elita počne, kar se ji zljubi.
Turške oblasti se na njene besede še niso odzvale.
KOMENTARJI (465)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.