Kako to, da se je Milošević odločil, da pokliče prav vas?
Dve leti in pol sem se trudila, da bi dobila intervju z njim. Prvič sem prišla v Beograd aprila 1999, ravno ko so tamkajšnje oblasti izpustile tri zajete ameriške vojake. Pridružila sem se verski delegaciji Jesseja Jacksona in že v Jugoslaviji navezala nekaj dobrih stikov. Od takrat naprej sem se zelo trudila, da bi dobila ta intervju. Ko sem bila zelo blizu tega, da bi ga posnela, so predsednika Miloševića odpeljali v Haag. Od takrat sem poskušala priti v stik z njim. Nenadoma so se začeli pojavljati namigi, da bi me utegnil kmalu poklicati. Ko sem enkrat, kmalu zatem, dvignila slušalko, mi je glas z druge strani povedal: Dober dan, tukaj je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević. Zdaj bi želel govoriti z vami.
Ali ste takoj verjeli, da se pogovarjate s pravo osebo?
Ker so mi nekateri ljudje v predsednikovi bližini namigovali, da bi me utegnil poklicati, ni bilo dvoma, čeprav sem takoj po pogovoru naredila nekaj testov, poklicala nekaj ljudi, ki so mi zagotovili, da gre dejansko za predsednika Miloševića.
Ali ste pogovor posneli ali ste oddajali v živo?
Ne nismo oddajali v živo, ker klic seveda ni bil pričakovan in bi bilo kaj takega tehnično neizvedljivo. Če bi vedeli, da bo poklical bi seveda šli v živo, čeprav smo imeli težave s hrupom v ozadju, saj je gospod Milošević klical iz govorilnice pred zaporniško celico. Bali smo se, da bi klic izgubili, zato smo se odločili, da ga takoj posnamemo.
Ali ste imeli kakšnega posrednika med vami in Miloševićem, saj je zadeva potekala pregladko, da bi šlo za golo naključje?
Nič ne vem o tem. Ker pa poznem veliko ljudi, ki so blizu nekdanjemu predsedniku, ne izključujem možnosti, da so mu svetovali, da bi bil zdaj pravi čas za pogovor z menoj, tudi zato, ker se že tako dolgo ukvarjam s to temo.
Ali so pazniki vedeli s kom se pogovarja? Ne vem. Vem le, da mi je proti koncu pogovora dejal, da ga pazniki preganjajo in zahtevajo, da spusti slušalko.
Kaj je bilo po vaše najbolj pomemben del intervjuja?
To, da mi je predsednik po dolgem prigovarjanju dejal, da mu je žal za izgubljena življenja. Mislim, da je prvič, da je izjavil kaj takega.
Ali se nameravate še pogovarjati z njim? Vsekakor bom poskušala.
