The Guardian: Če bi na zemljišču sedeža ZN obstajalo pokopališče, bi ta bil natrpan z resolucijami o Iraku. Vse imajo kratek rok trajanja. In tudi usoda najmlajše morda ne bo nič drugačna od njenih mrtvorojenih predhodnic. Zelo malo verjetno je, da bo Irak zaradi nje lahko postal varen kraj za tuje vojake. Tudi ne bo spremenila stališča Iračanov o načinu okupacije. V najboljšem primeru bi lahko prinesla, da bo Washington, če bo konec meseca v Bagdadu res prišlo do prenosa oblasti, dobil več verodostojnosti. To pa bi lahko povečalo verjetnost, da bo rezultat te žalostne zgodbe na koncu vendar stabilna in suverena vlada.
De Volkskrant: Glede na sprejeto resolucijo so ZN v Iraku dobili vlogo, ki je nekoliko večja, kot je bilo predvideno v besedilu prejšnjih različic. ZN naj bi prispevali h koordinaciji mednarodne pomoči. Pred tem se je zdelo, da udeležba ZN pri obnovi sploh ne bo opredeljena. To, da je v resoluciji govora o vodilni vlogi ZN, ni nič več kot gesta brez vsebine. Predvsem naj bi zadovoljila tiste, ki so zahtevali večjo vlogo ZN. V praksi je delež ZN skromen. Z vidika varnosti organizacija pravzaprav ne igra nobene vloge.
Salzburger Nachrichten: George Bush bi se lahko spomnil na citat svojega vzornika Winstona Churchilla: "Hujše od tega, da imaš zaveznike, je, da nimaš nobenega." To pojasnjuje koncesije v Varnostnem svetu ZN. Evropski nasprotniki vojne v Iraku so tokrat dali prednost pragmatizmu. Še zlasti Francija se je odpovedala sicer priljubljeni bujni retoriki. Churchillove besede imajo veljavo na obeh straneh Atlantika. Nova uglašenost v orkestru narodov ne bo rešila Iraka z danes na jutri. Stabilnost za teroriste pomeni njihov konec. Da bi se uveljavili, bodo sicer uporabljali bombe in ubijanje, a njihove možnosti bi bile manjše.
El Pais: Ognjeni krst bo resolucija ZN morala prestati na iraških tleh. Nova iraška vlada je s tehničnega vidika sicer suverena, vendar pa obremenjena prav tako kot prejšnje. Prav tako bo s težavo poskušala zajeziti nasilje in Iračanom zagotoviti minimum uslug. Njene roke so dodatno zvezane zaradi dejstva, da šiitska manjšina ni pripravljena podpreti odločitev, ki bodo zadevala prihodnjo reprezentativno vlado. Da bi zagotovili minimum miru in varnosti pri izvedbi svobodnih volitev, bo prehodna vlada v celoti odvisna od ameriške vojske. Pentagon bo imel, brez dogovora z Bagdadom, zadnjo besedo pri vojaških akcijah, vsaj do januarskih volitev. Tek čez ovire se je šele začel.
