Ameriški senat je po celodnevni četrtkovi razpravi, ki je trajala do zgodnjih jutranjih ur, s 77 glasovi za in 23 glasovi proti potrdil predlog resolucije, ki predsednika Busha pooblašča, da za razorožitev Iraka uporabi tudi silo. Omenjeno resolucijo je že v četrtek zvečer z 296 glasovi za in 133 glasovi proti sprejel tudi predstavniški dom kongresa.
Ameriška administracija je s tem dobila boljši izhodiščni položaj za pogajanja v Varnostnem svetu Združenih narodov, kjer si prizadeva za sprejem ostre resolucije, ki bo dala podlago za mednarodno akcijo proti iraškemu režimu, če se ta ne bo znebil orožja za množično uničevanje in izpolnil več drugih pogojev.
Po poročanju naše dopisnice iz New Yorka so demokrati, ki v glasovanju niso podprli resolucije, na predsednika Busha naslovili prošnjo, naj pred napadom na Irak uporabi vsa diplomatska prizadevanja in čim tesneje sodeluje z Združenimi narodi.
Bush je v odzivu na odločitev predstavniškega doma poudaril, da so "Iraku kot zločinski državi šteti dnevi".
Irak nad razvojem dogodkov ni presenečen
Iraški podpredsednik Tarik Aziz se je odzval na dogodke v ameriškem kongresu, ki je predsedniku Bushu podelil mandat za možni napad na Irak.
Irak se je na najnovejši korak ameriškega kongresa odzval razmeroma ravnodušno. "Takšna odločitev kongresa nas ni presenetila, mi pa se bomo tem agresivnim načrtom proti naši državi postavili po robu," je po srečanju z libanonskim predsednikom Emilom Lahudom dejal podpredsednik iraške vlade Tarik Aziz. Dodal je, da se Irak groženj ne boji. Trditve Washingtona, po katerih naj bi Irak ogrožal tako ostale države v regiji kot ZDA, so po njegovih besedah napačne in zgolj pretveza. Pravi cilj ameriške vlade naj bi pravzaprav bila pridobitev oblasti nad celotnim Bližnjim vzhodom in naftnimi polji na območju, pojasnjuje Tarik Aziz.
Z obiski v Siriji in Libanonu Aziz poskuša zbrati podporo arabskih sosed ob možnem ameriškem napadu na Irak. Trditve Washingtona, da njegova država poseduje in razvija orožja za množično uničevanje, so po Azizovem mnenju le izgovor za ambicijo ZDA po obvladovanju celotnega območja in pomenijo grožnjo vsem Arabcem.
"Irak ne ogroža nikogar, ne sosednjih držav niti Amerike. Bush hoče le popolno hegemonijo v regiji, hoče nadzor nad nafto, tako političen kot vojaški nadzor," je še povedal Aziz.
Na odločitev kongresa se je med drugim odzval tudi Iran, ki je ZDA pri tem opozoril, naj v iraškem konfliktu ne ravna nespametno. Po mnenju nekdanjega iranskega predsednika Alija Akbarja Hašemi-Rafsandžanija bo odločitev kongresa najverjetneje še okrepila krizo v Iraku in svet še bolj ogrozila.
Velika Britanija nadaljuje prepričevalno kampanjo
Velika Britanija je sicer nadaljevala diplomatska prizadevanja za prepričanje ostalih držav v resnost nevarnosti, ki naj bi jo predstavljal Irak. Britanski zunanji minister Jack Straw je po vrnitvi s turneje po Bližnjem vzhodu in območju Perzijskega zaliva sporočil, da se bo prihodnji torek v Washingtonu srečal še z ameriškim kolegom Colinom Powellom, s katerim bosta razpravljala o Bližnjem vzhodu in Iraku.
Blair ni prepričal Putina
Ruski predsednik Vladimir Putin je po srečanju z britanskim premierom Tonyjem Blairom izrazil prepričanje, da bo Varnostni svet ZN dosegel skupno stališče glede Iraka, pri tem ni izključil možnosti, da bi Moskva privolila v sprejetje nove resolucije VS ZN o Iraku.
Obenem je ponovil zahtevo Rusije za čimprejšnjo vrnitev inšpektorjev ZN za razorožitev v Irak in poudaril, da nova resolucija ZN po mnenju Moskve ni nujno potrebna. Blairu pa med pogovori v Rusiji ni uspelo pridobiti ruske podpore za novo ostrejšo resolucijo VS ZN o Iraku, ki jo zahtevata London in Washington in v kateri je predvidena tudi možnost uporabe sile proti Bagdadu.
"Ne izključujemo možnosti usklajene rešitve v obliki resolucije VS ZN," je poudaril Putin po pogovorih z Blairom v svoji rezidenci Zavidovo, kakih 120 kilometrov od Moskve. Gre za doslej najmočnejši namig Putina, da bi lahko dosegli kompromis, sprejemljiv za Rusijo. Ruski predsednik pa ni govoril o ameriško-britanskem predlogu resolucije, ki predvideva tudi uporabo sile proti Iraku.
Bush pa se je o Iraku že v sredo pogovarjal s francoskim kolegom Jacquesom Chiracom, za konec oktobra pa je napovedano tudi srečanje s kitajskim voditeljem Jiang Zeminom.
Ivanov: med informacijami o Iraku ni dokazov
Ruski obrambni minister Sergej Ivanov pa je v pogovoru za britanski časnik Guardian spomnil, da ZDA in Velika Britanija doslej še niso predstavile nobenega dokaza, ki bi upravičeval napad ali ki bi dokazoval obstoj orožja za množično uničevanje v Iraku. Obenem tudi ni nobenega dokaza, da bi iraške oblasti podpirale mednarodni terorizem, je še dejal minister. Ivanov je ob tej priložnosti tudi zavrnil namige, da naj bi Rusija privolila v ostrejšo resolucijo ZN o Iraku, če bi za to dobila odškodnino za gospodarske izgube, ki bi jih lahko imela ob morebitni vojaški operaciji v Iraku.
Nemčija tudi po sprejetju resolucije zadržana
Kot je povedal nemški obrambni minister Peter Struck, Nemčije odločitev kongresa ni prepričala in poudaril, da stališče Nemčije do Iraka ostaja enako. V ospredju mora stati iraška privolitev v vrnitev inšpektorjev ZN za razorožitev v Irak, ki jo je potrebno preizkusiti, je dejal minister. Odnos med Nemčijo in ZDA je minister ponovno ocenil za "težavnega". "Nemško-ameriški odnosi so slabši kot ponavadi. Po drugi strani pa verjamem, da bomo odnose lahko normalizirali," je menil. O tem naj bi se kmalu osebno pogovarjal z ameriškim kolegom Donaldom Rumsfeldom.
Tudi Japonska je zadržana
Odločitev ameriškega kongresa tudi ni napravila velikega vtisa na Japonsko. Po besedah tiskovnega predstavnika japonske vlade Jasuoja Fukude najnovejša odločitev ameriškega kongresa ne pomeni, da je vojna neizbežna. "Je le sporočilo Iraku, da je njegova edina izbira popolno spoštovanje resolucij ZN," je dejal Fukuda.
Župan Hirošime Tadatoši Akiba je medtem pozval Washington, naj se v primeru Iraka zanaša na diplomacijo in ne na nasilje. "Vojna ni primerna alternativa. Mehanizem ZN še ni bil povsem izkoriščen," je pojasnil župan mesta, na katerega je ameriški bombnik 6. avgusta 1945 odvrgel atomsko bombo, ki je ubila okoli 140.000 ljudi. Akiba bo v nedeljo tudi sam obiskal ZDA, ki jih je že pred tem pozval, naj postavijo vzgled ostalemu svetu in se znebijo jedrskega orožja. Kot je povedal, bi to dvignilo verodostojnost Washingtona in vzpodbudilo ostale države k razorožitvi.
NY Times: Bela hiša že razmišlja o novi iraški vladi
Ameriški časnik New York Times pa piše, da naj bi Bela hiša že razmišljala o novi prehodni vladi v Iraku, ki naj bi nasledila sedanji iraški režim. Pri tem naj bi se ZDA zgledovale po Japonski, kjer je po koncu druge svetovne vojne leta 1945 oblast prevzel ameriški general Douglas MacArthur. V primeru Iraka bo to vlogo najverjetneje prevzel general Tommy Franks, ki poveljuje ameriški vojski na območju Perzijskega zaliva, predvideva New York Times.
Načrt naj bi tudi predvideval oblikovanje sodišča za vojne zločine, na katerem naj bi sodili iraškim voditeljem, in vzpostavitev izvoljene civilne vlade, kar pa naj bi se zgodilo šele čez nekaj mesecev ali let. Časnik se pri tem sklicuje na neimenovane visoke predstavnike ameriške administracije, Bela hiša pa teh navedb ni želela komentirati.
