Južnoameriško skupnost držav (JAS) so ustanovili na vrhunskem srečanju držav južne Amerike v perujskem Cuzcu. Perujski predsednik Alejandro Toledo je ob tej priložnosti dejal, da je bila ustanovljena nova država, ki bo nekega dne imela skupno valuto, parlament in potni list.
V prvi fazi naj bi ustanoviteljice skupnosti ukinile medsebojne carine.
Površina: 17,658.000 kv.km
Prebivalstvo: 361 millijonov
BDP: 973 mrd $
Izvoz: 181mrd $
Nezaposlenost: 12% (Can); 12,9%
(Mercosur); 8,5% (Čile)
Države ustanoviteljice si od Južnoameriške skupnosti obetajo veliko, predvsem pa izboljšanje položaja južne ameriške celine v mednarodni trgovini ter, kot je dejal Toledo, 'boljši odziv na globalizacijo, ki naj bi postala pravičnejša'. "Če nas je nekoč zemljepisni položaj ločeval, nas danes združuje," je dejal Toledo.
Južnoameriška skupnost je tržišče s 361 milijoni prebivalcev in bruto domačim proizvodom 973 milijard dolarjev. Geografsko predstavlja 45 odstotkov površja kontinenta, ki letno izvozi za okoli 181 milijard dolarjev blaga oziroma storitev.
Še mnogo odprtih vprašanj
Poznavalci razmer v južni Ameriki pa pravijo, da bodo morale države ustanoviteljice najprej rešiti mnogo medsebojnih nerešenih odprtih vprašanj, če bodo hotele, da skupnost zaživi.
Skupnost je nastala z združitvijo dveh največjih trgovskih skupin v regiji, Andske skupnosti (Can) in Mercosurja, ki so se jim pridružili še Čile, Surinam in Gvajana.
Skupnost Can je bila ustanovljena pred 35-imi leti, vendar do danes ni dosegla ukinitve carin med državami članicami, zato kritiki novoustanovljene Južnoameriške skupnosti opozarjajo, da je malo možnnosti, da bo zaživela, če še dosedanje skupnosti niso dosegle enotnosti. Poleg tega je, po mnenju analitikov, težava tudi v tem, da mnoge južnoameriške države izvažajo iste izdelke.
Največji državi na celini, Brazilija in Argentina imata sicer vrsto nerešenih trgovinskih vprašanj, Bolivija in Čile pa celo nimata diplomatskih odnosov.
Tudi sicer se je ustanovitve skupnosti 12-ih držav udeležilo le 8 šefov držav (Brazilije, Venezuele, Peruja, Bolivije, Kolumbije, Čila, Surinama in Gvajane), štiri države (Argentina, Ekvador, Urugvaj in Paragvaj) pa so poslale podpredsednike oziroma njihove predstavnike.
