Srbski tožilec za vojne zločine Vladimir Vukčević je danes povedal, da naj bi bili po nedavni aretaciji najbolj iskanega haaškega osumljenca Ratka Mladića za petami tudi zadnjemu haaškemu ubežniku Goranu Hadžiću.
''Na sledi smo mu in tudi on bo kmalu aretiran,'' je dejal Vukčević. Še v nedeljo je sicer Hadžićev sin Srećko srbskim medijem dejal, da se bo oče sam odločil o morebitni predaji.
Mednarodno sodišče v Haagu je proti Hadžiću vložil obtožnico pred sedmimi leti, in sicer zaradi vojnih zločinov proti človečnosti. Pripisujejo mu sodelovanje v organiziranem odstranjevanju hrvaškega in druge nesrbskega prebivalstva z določenega ozemlja.
Boljkovac: Hadžić je sodeloval pri iskanju mirne rešitve
Nekdanji hrvaški notranji minister Josip Boljkovac pa je za današnjo izdajo Večernjega lista dejal, da je bil Hadžić pravzaprav mirovnik. Po njegovih navedbah je namreč sodeloval s hrvaškimi oblastmi pri iskanju mirne rešitve. Sodeloval naj bi tudi na več sestankih, na katerih so se dogovarjali za mirno rešitev, med drugim v Vukovarju, Vinkovcih, Obrovcu in Bački Palanki.
''Zavzemal se je za mirno rešitev oziroma bil je na strani tistih, ki niso hoteli vojne,'' je dejal Boljkovac. Poleg Hadžića naj bi bilo na srbski strani še nekaj takšnih, ki so se zavzemali za miroljubno pot, med drugimi Borivoje Savić, ki sedaj svobodno živi v Vukovarju.
To se je po navedbah Boljkovca dogajalo leta 1991, vse do trenutka, ko sta tedanja hrvaški in srbski predsednik Franjo Tuđman in Slobodan Milošević zavrnila mirno rešitev. Takrat so ukinili Hadžićevo strujo in začela se je vojna.
Takrat so Hadžića aretirali v Plitvicah, ga brez razloga pretepli in namestili na zdravljenje v Zagreb, od koder so ga nato izpustili. Prav tako naj bi v tistem času na obeh straneh ubili več ljudi, ki so se zavzemali za mirno rešitev. Vendar pa Boljovac še pravi, da mora kljub temu Hadžić pred sodiščem odgovarjati za poznejša dejanja.
''To je resnica in z njo se moramo vsi soočiti. Ne spuščam se v to, zakaj se je Hadžić pozneje uklonil Miloševićevem režimu in po ukazih izvajal zločine. Zaradi tega mora odgovarjati pred sodiščem, vendar pa je res, da se je leta 1991 zavzemal za mir, ne za vojno, in to v sodelovanju s hrvaškimi oblastmi,'' je dejal Boljkovac.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.