'Slovenija in Hrvaška si različno razlagata, kje so potekale republiške meje'

Hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burićeva je danes dejala, da sta državi leta 1991 skupaj uveljavili meddržavno mejo, ki jo je potrdila arbitražna komisija v okviru mirovne konference o Jugoslaviji oz. Badinterjeva komisija, ter da je med drugim Slovenija s to mejo vstopila v območje schengna.

Slovensko zunanje ministrstvo je danes pojasnilo, da je po odločitvi Badinterjeve komisije nastal zaplet, ker se je kmalu pokazalo, da si Slovenija in Hrvaška različno razlagata, kje so potekale republiške meje, medtem ko na morju meja med republikami nekdanje SFRJ ni bila nikdar formalno določena.

V letih do podpisa arbitražnega sporazuma je bilo veliko poskusov za rešitev mejnega spora - od bilateralnih pogajanj in parafiranega sporazuma do poskusa mediacije. Leta 2009 sta se državi s posredovanjem Evropske komisije sporazumeli za rešitev spora s pomočjo arbitraže. Način, s katerim se bo reševal mejni spor, je bil tako določen z arbitražnim sporazumom. Potek meje med državama na dan 25. junija 1991 je bil določen 29. junija lani z razsodbo arbitražnega sodišča, poudarjajo na MZZ.

Slovenija se izogiba incidentom z doslednim spoštovanjem arbitražne meje, ki je mednarodnopravno veljavna meja med Slovenijo in Hrvaško. Slovenskim in hrvaškim ribičem pa je dana možnost vzajemnega ribolova na podlagi zgodovinskih pravic, kot je to določeno v pravu EU, so še zapisali na MZZ.

Slovenija prepričana, da je arbitražna odločba veljavna

Slovenija ima tako močne argumente, da je arbitražna odločba veljavna in zavezujoča, da jo je treba implementirati in da Hrvaška s tem, ko tega ne stori, krši ne samo mednarodno, pač pa tudi evropsko pravo, je ob robu srečanja SMC na temo drugega tira dejal predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar.

"Mislim, da smo naredili to, kar je bilo treba. Zdaj je na potezi Evropska komisija in potem, če bo potrebno, bomo reagirali zopet mi," je nadaljeval premier ter dodal, da ne bodo popustili: "Po pravni poti gremo do konca. Pravičnost in mednarodno pravo, pa tudi pravo Evropske unije, so na naši strani, zato moramo pri tem brez popuščanja vztrajati."

Cerar se ni želel spustiti v strokovne argumentacije, je pa spomnil, da so že v pismu Evropski komisiji "zelo jasno izpostavili, katere so tiste točke, v katerih je kršeno tudi pravo Evropske unije". Po Cerarjevih besedah gre med drugim za vprašanje schengna in področje ribištva.

S hrvaškim predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem ima sicer Cerar, kot je pojasnil, tako kot z vsemi predsedniki vlad v EU dobre odnose. "Z vsakim lahko kadarkoli, če je potrebno, govorim, prediskutiram aktualne zadeve. Tako tudi z gospodom Plenkovićem. Dejstvo je, da si moramo Slovenija in Hrvaška prizadevati za dobrososedske odnose v dobro naših ljudi," je dodal premier.

Je pa Cerar zavrnil, da bi arbitražo izkoriščal v predvolilni kampanji. Kot je spomnil, gre za stvari, ki jih slovenska stran ponavlja ves čas in od katerih ne bo odstopila. "Če kdo misli, da bomo zaradi volilne kampanje ali pa kakšnih drugih razlogov odstopili od tega, kar je edino prav, k čemur nas zavezuje pravo Evropske unije, mednarodno pravo in nasploh načelo vladavine prava, potem se moti," je še poudaril Cerar.

'Tudi Bruselj bo potrdil, da zavračanje arbitražne razsodbe ne pomeni kršitve'

Hrvaški premier Andrej Plenković je v sredo zvečer ponovil, da Hrvaška ni kršila evropskega prava, ter znova pozval slovensko stran k dvostranskim pogajanjem, ki so po njegovih besedah "najenostavnejša rešitev" spora o meji. Poudaril je, da je na mizi še vedno hrvaški protokol o načinu reševanje odprtega vprašanja, ki ga je lani v Zagrebu predstavil slovenskemu premierju Miru Cerarju.

"Počakajmo na konec slovenskih volitev. Kar se tiče pravnih potez, smo sprožili vse, kar smo lahko in na način, ki ustreza tistemu, kar bo pomagalo našim in mednarodnim pravnim strokovnjakom pri zastopanju hrvaških stališč," je po sredini seji vrha HDZ v Zagrebu izjavil Plenković.

Hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burićeva je danes ocenila, da so na Hrvaškem "povsem mirni", potem ko so hrvaški in mednarodni pravniki na sredinem zaslišanju v Bruslju "zelo dobro" pojasnili hrvaška stališča. Izrazila je prepričanje, da bo Evropska komisija po izteku roka za odgovor, 18. junija, potrdila hrvaške trditve, da "ni elementov za slovensko tožbo".

"Eni in drugi soglašamo, da arbitražna sodba ni bila uveljavljena. Potem tudi ni bilo nobenih sprememb na terenu, vključno z mejo iz leta 1991," je dejala hrvaška zunanja ministrica. Obžalovala je, da je Slovenija prekinila dogovor iz leta 2005 o izogibanju incidentov in kaznovanju ribičev. Menila je, da treba ribiče obeh držav pustiti, da opravljajo svoje delo, kot so to počeli doslej, državi pa morata biti odgovorni in rešiti spor o meji.

Pejčinović Burićeva je tudi izrazila pričakovanje, da bo prihodnja slovenska vlada bolj odprta za dialog.