Clinton meni, da bi morali imeti Združeni narodi pomembno vlogo v povojnem Iraku. V govoru na konferenci v San Juanu na Portoriku je poudaril, da bi morale ZDA pustiti ZN, naj odločajo o prihodnosti Iraka. Clinton je še dejal, da moli za ameriške vojake v Iraku in da je vojna "dobra stvar, če se jo vodi pravilno".
Za sodelovanje ZN v povojni iraški administraciji sta se danes zavzela tudi vplivna ameriška senatorja, demokrat Joseph Riden iz ameriške zvezne Delaware in republikanec Chuck Hagel iz Nebraske. Ocenila sta, da ZDA ne bi smele same prevzeti te odgovornosti. Riden in Hagel sta v javni tribuni, objavljeni v današnji izdaji časnika Washington Post, zapisala, da "ne smemo dopustiti, da bi Varnostni svet ZN in naši zavezniki v Severnoatlantskem zavezništvu postali žrtve vojne". "Našo politiko do obnove Iraka moramo internacionalizirati in najboljši način za to je sprejetje nove resolucije ZN, ki bi odobrila nujno potrebne politične naloge za ohranitev varnosti in obnove Iraka po koncu vojne," sta poudarila senatorja.
Podporo sodelovanju ZN pri oblikovanju začasne iraške administracije in povojni obnovi te države sta danes izrazila tudi časnika Washington Post in Los Angeles Times. Predsednik Bush bo ravnal modro, če bo v misijo vključil ZN, je v uvodniku zapisal Washington Post. Los Angeles Times pa je poudaril, da bo samostojna misija ZDA v povojnem Iraku še podkrepila sovraštvo tistih, ki menijo, da je ameriški cilj kolonizacija Iraka in nato še preostalega Bližnjega vzhoda.
Ameriški predsednik George Bush se sicer zavzema, da bi Irak po koncu vojne krajše obdobje vodila ameriški civilni upravitelj in prehodna iraška vlada, medtem ko britanski premier Tony Blair zagovarja večjo vlogo ZN. To rešitev podpirajo tudi evropski kritiki ameriške invazije na Irak.
Nemški obrambni minister Peter Stuck je navedel, da ima nemška vlada močne pomisleke v zvezi z udeležbo pri obnovi Iraka pod vodstvom ZDA. "Če države ne bodo obnavljali Združeni narodi, ne vidim nobene primarne odgovornosti Nemčije," je za ponedeljkovo izdajo časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung navedel Struck. Nemške predstave so skladne s predstavami EU. "To bi morali storiti ZN," je dejal. Glede poročil, da naj bi nemška vojska že načrtovala napotitev 1500 vojakov za misijo modrih čelad v ZN po vojni, je Struck dejal, da "takšnih načrtov ni".
Ameriške humanitarne organizacije pa so ostro protestirale proti odločitvi administracije ameriškega predsednika Georgea Busha, da na čelo ameriških humanitarnih operacij imenuje vojaško osebo. Ameriške humanitarne organizacije pa so opozorile, da bi vojaški nadzor nad človekoljubnimi operacijami lahko ogrozil podporo donatorjev in spravil v nevarnost humanitarne delavce. Ob tem opozarjajo, da bi na razdeljevanje hrane in zdravil lahko vplivali politični motivi.
