Časopis New York Times je objavil del davčnih napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki kažejo, da je od leta 1985 do 1994 povečal izgubo za milijardo dolarjev (slabih 900 milijonov evrov), s čimer se je najmanj za osem let izognil plačilu davkov. Leta 1985 je bil v minusu za 46 milijonov dolarjev, leta 1994 pa že za 1,17 milijarde dolarjev (1,05 milijarde evrov).
New York Times do podatkov ni prišel prek zvezne davkarije, ampak vira, ki ima te podatke. Najverjetneje gre za računovodje. Trump je edini predsedniški kandidat ZDA od 70. let prejšnjega stoletja, ki ni javno objavil svojih davčnih napovedi, ki jih skriva še danes. Finančni minister ZDA Steven Mnuchin je še v ponedeljek zavrnil kongresni nalog za predajo Trumpovih davčnih napovedi od leta 2013 do 2018 in spor se bo nadaljeval na sodiščih.
Newyorški časopis je objavil stare podatke o Trumpovi davčni napovedi iz časov, ko je bil še razvpit newyorški bogataš na vrhu svoje slave, obenem pa tudi globoko v finančnem breznu. Demokrate še bolj zanima, kako se je iz tega brezna potegnil na površje. Nekateri sumijo ruski denar. New York Times sklepa, da je Trump res izjemen poslovnež, saj mu je v desetih letih uspelo ustvariti največjo izgubo med vsemi ameriškimi davkoplačevalci.
Delil poslovne nasvete, hkrati pa delal milijonske izgube
Podoba, ki jo kaže prispevek v New York Timesu, je v popolnem nasprotju s tisto, ki jo je slikal Trump pred volitvami in jo še vedno. Ko je leta 1987 izšla njegova knjiga Umetnost posla, v kateri deli poslovne nasvete, mu je iz milijonov dolarjev, ki jih je dobil od očeta, uspelo ustvariti več deset milijonov izgub. Vendar se je tudi takrat vedel tako, kot se danes. Ničesar ni priznal, ampak je s pomočjo medijev in znanih prijateljev ustvaril javno podobo uspešnega bogataša z velikimi apetiti.
Finančnemu kolapsu se je med letoma 1986 in 1989 izognil z vstopom na delniški trg. Z izposojenim denarjem je kupoval delnice določenega podjetja in javno razglašal, da ima dovolj denarja, da ga prevzame v celoti. Ko je cena delnice narasla, ker so mu drugi vlagatelji verjeli, je Trump delnice prodal, poplačal dolg in pospravil dobiček. V treh letih je na ta način zaslužil več kot 67 milijonov dolarjev.
Vendar veselje ni trajalo dolgo, saj so se v New Yorku takrat že zavedali, da mu ne gre zaupati, in naivnežev, ki bi šli na tanek led, je bilo vse manj. New York Times je v dokumentih odkril eno skrivnost, ki je ne zna pojasniti. Leta 1989 je Trump prijavil skoraj 53 milijonov dolarjev (47,4 milijona evrov) dobička od obresti, ni pa jasno, iz katerih virov, saj takrat ni imel v lasti ničesar, kar bi mu navrglo takšno vsoto. Vse njegove poslovne operacije so bile namreč globoko v rdečih številkah.
Trump priznal, da je v preteklosti res lagal o dejanski vrednosti svojega premoženja
Trump poročanja New York Timesa v torek zvečer ni takoj komentiral, je pa to storil zjutraj z nekaj tviti. V njih je razložil, da si vedno prizadevaš prikazati izgube zaradi davkov. To naj bi počeli vsi nepremičninski projektanti in se pogosto potem znova pogajali z bankami o kreditih, kar naj bi bilo tako razširjeno kot šport.
New York Times je po svoji navadi vseeno označil za lažne novice in tvitnil, da so objavljene informacije zelo stare in gre za zelo nenatančen namerni napad. Obenem pa je priznal, da je v preteklosti res lagal o dejanski vrednosti svojega premoženja, da plača manj davkov.
To početje je primerjal z davčnimi oazami in nepremičninski projektanti ali gradbeniki so bili v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja upravičeni do velikih davčnih odpisov zaradi amortizacije. To so sicer še danes in večina, ki ima dobre računovodje, nikoli ne plača davkov, čeprav se na primer vozi naokrog z lastnim letalom.
KOMENTARJI (107)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.