Ameriško pravosodno ministrstvo nima informacij o prisluškovanju Trumpu

Odbor za obveščevalne dejavnosti predstavniškega doma ameriškega kongresa je v petek prejel zahtevano poročilo pravosodnega ministrstva ZDA glede obtožb predsednika Donalda Trumpa, da mu je predhodnik Barack Obama prisluškoval. Člani odbora poročila niso javno komentirali, mediji pa poročajo, da obtožbe nimajo osnove v dejstvih.

Trump še vedno vztraja pri obtožbah in na novinarski konferenci z nemško kanclerko Angelo Merkel je dejal, da imata glede prejšnje administracije nekaj skupnega. V mislih je imel prisluškovanje Merklovi in drugim svetovnim voditeljem, ki ga je razkril nekdanji sodelavec Agencije za nacionalno varnost Edward Snowden.

Predsednik kongresnega odbora Devin Nunes iz Kalifornije je izjavil le, da je zadovoljen s poročilom pravosodnega ministrstva. Poročilo je dobil tudi od NSA, čaka pa še na poročila FBI in Cie. V ponedeljek bo lahko vprašanje o tem med drugim zastavil direktorju FBI Jamesu Comeyju in direktorju NSA Mikeu Rogersu na zaslišanjih o domnevnem vpletanju Rusije v ameriške volitve.

Molk članov odbora v predstavniškem domu in sorodnega odbora v senatu je bil v petek precej zgovoren – lahko bi pomenil, da so izvedeli nekaj, o čemer ne smejo govoriti. Zanimalo jih je med drugim tudi, ali je prisluškovanje tujcem zajelo tudi kakšnega člana Trumpove kampanje.

Glede Obamovega prisluškovanja pa je republikanski kongresnik iz Oklahome Tom Cole dejal, da se mu mora Trump opravičiti. Cole meni, da ni nobenega dokaza za Trumpove obtožbe in, če jih ne bo predstavil, potem Obami dolguje opravičilo.

Trump dan po srečanju z Merkovo: Namčija dolguje Natu

Nemčija dolguje "ogromne vsote denarja" zvezi Nato in ZDA, ki ji zagotavljata zelo močno in drago obrambo, je danes prek Twitterja sporočil ameriški predsednik Donald Trump. 

Še pred tem je sicer v prvem tvitu zatrdil, da sta imela z Merklovo "odlično srečanje". "Ne glede na to, kaj ste slišali od lažnih novic. Imel sem odlično srečanje s kanclerko Angelo Merkel," je sporočil iz svoje rezidence na Floridi, kjer preživlja konec tedna.

Trump je sicer v petek na srečanju izrazil podporo zvezi Nato, kanclerka pa mu je obljubila, da v Nemčiji delajo v smeri povišanja porabe za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Kritike Trumpovega proračunskega predloga zaradi ukinjanja sredstev za hrano revnih upokojencev

Tako demokrati kot tudi republikanci v ameriškem kongresu izražajo nasprotovanje in nekateri tudi zgražanje nad proračunskim osnutkom vlade predsednika Donalda Trumpa, ker ta odvzema sredstva priljubljenemu programu Obroki na kolesih. Ta zagotavlja prehrano revnim upokojencem.

Olja na ogenj je prilil tudi Trumpov proračunski direktor Mick Mulvaney, ki je na vprašanje o tem dejal, da ne morejo porabljati proračunskega denarja samo zato, ker se nekaj zdi dobra stvar. Države naj same najdejo denar za to, ker zvezni proračun za programe, ki ne delujejo, ne bo namenjal sredstev, je dejal.

V kongresu se sprašujejo, kaj je Mulvaney mislil s tem, da program Obroki na kolesih ne deluje. Ta program na leto poskrbi za prehrano 2,4 milijona upokojencev po ZDA. Gre za ljudi, ki nimajo dovolj denarja in si ne morejo sami kuhati ali iti v trgovino.

Hrano jim pripeljejo na dom. Del denarja za to namenjajo zvezne države in lokalne skupnosti, delež pa prispeva tudi zvezni proračun, kar želi Trump ukiniti. V letu 2016 je zvezni proračun za program prispeval 834 milijonov dolarjev.

Trumpova vlada se je pritožila na sodno blokado ukaza glede priseljevanja

Ministrstvo je dokumentacijo o nameri pritožbe vložilo na sodišče v kraju Greenbelt v Marylandu, primer pa bo obravnavalo zvezno prizivno sodišče v Richmondu v zvezni državi Virginia.

Zvezni sodnik Theodore Chuang je sicer blokiral le del ukaza, ki se nanaša na priseljence oziroma obiskovalce iz Irana, Sudana, Somalije, Jemna, Libije in Sirije. Del ukaza o 120-dnevni prepovedi vstopa beguncem pa ni blokiral.

Je pa to storil zvezni sodnik s Havajev Derrick Watson, a se pravosodno ministrstvo na njegov ukaz ni pritožilo. Trumpova vlada naj bi računala na večjo naklonjenost prizivnega sodišča v Richmondu, pod katerega spada Maryland, kot pa na prizivno sodišče v San Franciscu, ki velja za najbolj liberalnega v ZDA in je že blokiralo Trumpov prvi ukaz proti beguncem in priseljencem.

Najverjetnejši razplet pritožbe v San Franciscu bi bil potrditev Watsonove blokade, čemur bi sledila pritožba na vrhovno sodišče, ki je trenutno razdeljeno na polovico liberalnih in polovico konservativnih članov.

V primeru neodločenega izida velja volja prizivnega sodišča. Sodišče v Richmondu v Virginiji je bolj konservativno in Trumpova vlada lahko upa na preživetje vsaj dela ukaza, ki se nanaša na obiskovalce iz šestih držav.

Tako sodnik Watson kot tudi sodnik Chuang sta ukaz blokirala predvsem na podlagi preteklih izjav predsednika Donald Trumpa, da želi prepovedati vstop muslimanom v ZDA. Oba sta izrazila velik dvom, da je glavna motivacija Trumpovega ukaza nacionalna varnost.

Zakon predsedniku daje pooblastila, da prepove vstop določenim skupinam tujcev zaradi nacionalne varnosti, vendar pa mu isti zakon obenem prepoveduje diskriminacijo po verski ali nacionalni osnovi. To pomeni, da ne bi smel prepovedati vstopa vsem državljanom določene države samo zato, ker prihajajo iz te države. Trumpov ukaz bi moral stopiti v veljavo v četrtek, njegova usoda pa je sedaj povsem negotova.