Trump za vrhovnega sodnika imenoval konzervativca Gorsucha, štiri zvezne države medtem s tožbo nad predsednika

Predsednik ZDA Donald Trump je v torek v skladu s pričakovanji imenoval konservativnega zveznega sodnika Neila Gorsucha na položaj vrhovnega sodnika ZDA. Gorsuchevo imenovanje mora potrditi še senat, kjer demokrati napovedujejo ovire, med drugim zato, ker republikanci niso potrdili kandidata Baracka Obame.

Zvezni prizivni sodnik 10. okrožja v Denverju Gorsuch bo v primeru senatne potrditve zasedel položaj pokojnega sodnika Antonina Scalie. Predsednik Obama je lani na položaj predlagal sodnika Merricka Garlanda, vendar republikanska večina v senatu njegove kandidature niti ni dala na dnevni red, kar se v zgodovini ZDA dotlej še ni zgodilo.

Republikanci niso želeli, da položaj konservativne legende Scalie zasede liberalni sodnik po okusu demokratov in so upali, da bo na predsedniških volitvah zmagal Trump, ki bo na položaj imenoval nekoga podobnega Scalii. Na sodišču je trenutno le osem sodnikov in sodnic, ideološko pa so razdeljeni na polovico. Gorsuch bo tehtnico verjetno prevesil na desno.

Zaradi tega, republikanske blokade Garlanda in naboja v demokratski bazi proti predsedniku Trumpu senatnim demokratom s političnega vidika pravzaprav ne preostane drugo kot obstrukcija oziroma filibuster. Republikanci imajo v 100-članskem senatu dva glasova večine, vendar za potrditev Gorsucha potrebujejo 60 glasov.

"Proces izbire je potekal z doslej največjo preglednostjo in sodelovanjem ameriških volivcev," so sporočili z Bele hiše. "To je bil najbolj pregleden in najbolj pomemben proces izbire vrhovnega sodnika v zgodovini ZDA in hotel sem, da svoje mnenje podajo tudi Američani," je dejal Trump.

Že med kampanjo je objavil seznam 21 imen, ki jih bo upošteval pri izbiri. Zadnje tedne sta se kot finalista omenjala tudi prizivni sodnik iz Philadelphie Thomas Hardiman, za katerega se je zavzemala Trumpova sestra Maryanne Trump Barry, prav tako zvezna prizivna sodnica v Philadelphii in prizivni sodnik iz Alabame William Pryor.

"Sodnik Gorsuch je izjemno inteligenten s pravno izobrazbo, ki ji ni para, in zavezo interpretiranju ustave glede na njeno besedilo. Takoj, ko ga bo senat potrdil, bo postal izjemen vrhovni sodnik," je dejal Trump.

"Nominacijo sprejemam s ponižnostjo in sem počaščen. Veselim se srečanj s senatorji, ko bomo v naslednjih tednih začeli proces potrditve," je dejal 49-letni Gorsuch.

Gorsuch se je rodil v Koloradu, kjer je tudi odraščal. Njegova mama Anne Gorsuch je bila upraviteljica Agencije za zaščito okolja (EPA) v vladi Ronalda Reagana. Šolal se je v New Yorku na univerzi Columbia, pravo je končal na Harvardu, doktorat iz filozofije pa naredil na univerzi Oxford.

Na vrhovnem sodišču si je izkušnje nabiral pri sodniku Byronu Whitu in Anthonyju Kennedyju. Delal je tudi v pravosodnemu ministrstvu ZDA, leta 2006 pa ga je George Bush mlajši imenoval za prizivnega sodnika v Denverju. Senat ga je takrat potrdil brez glasovanja.

"Močno dvomim, da je sodnik Gorsuch znotraj okvirjev pravne sredine," je sporočil vodja demokratske manjšine v senatu Newyorčan Chuck Schumer. Dodal je, da se je Gorsuch doslej vedno postavil na stran korporacij proti delovnim ljudem, izkazoval sovraštvo do ženskih pravic in zavzemal ideološki pristop do sodne prakse, zaradi katerega dvomi, da bo lahko trden in neodvisen vrhovni sodnik.

S tem je napovedal težave pri potrditvi, čeprav pa filibustra ni napovedal. Ta proces obstrukcije sicer lahko začne katerikoli senator in doslej ga je napovedal Jeff Merkeley iz Oregona.

Republikanci so povsem drugačnega mnenja. McConnell je Trumpa pohvalil za izjemno odločitev, Gorsucha pa opredelil kot sodnika z dolgo zgodovino zvestobe zakonom in ustavi ter spomnil na soglasno potrditev za prizivnega sodnika leta 2006. "Upam, da ga bodo senatorji obravnavali pošteno in bodo spoštovali izide zadnjih volitev ter dovolili glasovanje o Gorsuchevi kandidaturi," je dejal.

Vrhovno sodišče ima namreč zadnjo besedo glede zakonov v ZDA in s tem velik vpliv na družbo. Vrhovno sodišče je med drugim prisililo rasistične države, da so prenehale diskriminirati temnopolte, kasneje je med drugim končalo diskriminacijo homoseksualcev in kar je za oba politična pola najbolj pomembno, vsem državam je ukazalo, da morajo ženskam zagotoviti pravico do splava.

Gorsuch se je v svojih mnenjih doslej izkazal kot nasprotnik vladnih regulacij oziroma moči zvezne vlade, kar bi demokratom sedaj moralo ustrezati. Velja za odločnega zagovornika svobode vere. Preseneča morda tudi, da je bil večkrat kritičen do postopkov policije. Pravni strokovnjaki v ZDA prav tako menijo, da verjetno ne bo skušal obrniti tok zgodovine glede splava, homoseksualnih porok in smrtne kazni, ki jo je sodišče v zadnjih letih sproti omejevalo.

Gorsuch po drugi strani tako kot Scalia velja za sodnika, ki pisano besedo ustave jemlje skoraj dobesedno. Konservativce je navdušil s podporo pravici posameznikom, podjetjem in organizacijam, da v imenu vere zavrnejo kritje stroškov kontracepcije v okvirju zdravstvene reforme Baracka Obame.

Gorsuch velja za "ljudskega" sodnika

Velja tudi za "ljudskega" sodnika, ki se zavzema za pocenitev in večjo dostopnost do pravne pomoči vsem Američanom, svoje sodbe pa piše v jeziku, ki je razumljiv tudi laikom. Od vseh možnih kandidatov je Gorsuch najverjetneje še najmanj ideološko na desni, vendar pa demokrati ne morejo pozabiti na žalitev z Garlandom.

Finančno je preskrbljen, saj je njegovo premoženje ocenjeno na med tri do sedem milijonov dolarjev. Gorsuch tudi predava pravo na univerzi Colorado, v prostem času pa smuča, lovi ribe in jaha konje.

Štiri zvezne države nad Trumpa s tožbo

Ameriške zvezne države Washington, Massachusetts, Virginija in New York so kot prve vložile tožbo proti vladi predsednika Trumpa zaradi ukaza o začasni prepovedi vstopa v ZDA muslimanom iz sedmih držav, ter beguncem. To so prve tožbe teh in drugih zveznih držav, ki se bodo po napovedih sodno uprle tudi drugim Trumpovim potezam.

Pripravljajo se tožbe zaradi ukrepov glede zaščite okolja, zdravstva in številnih drugih vprašanj. "To je predsednik, ki ne spoštuje vladavine prava," je dejal newyorški pravosodni minister Eric Schneiderman, ki je Trumpa že uspešno tožil zaradi njegove tako imenovane nepremičninske univerze.

Početje demokratskih pravosodnih ministrov sicer ni nič posebej novega, saj so podobno s predsednikom Barackom Obamo počeli republikanski pravosodni ministri. Že v nedeljo je 17 pravosodnih ministrov zveznih držav podpisalo pisno zaobljubo, da se bodo z vsemi zakonitimi sredstvi borili proti "temu novemu neustavnemu redu".

Skupno delovanje pravosodnih ministrov zveznih držav je lahko tudi zelo uspešno. Leta 1998 so od tobačne industrije izsilili poravnavo za plačilo 200 milijard dolarjev v 25 letih za vse, kar je ta industrija prizadejala javnemu zdravstvu.

Republikanski pravosodni ministri so neuspešno tožili Obamo zaradi zdravstvene reforme, uspešno pa glede nekaterih imigracijskih in okoljevarstvenih ukrepov.

Podporo Trumpovemu izvršnemu ukazu glede imigracije, ki ga kritizirajo po svetu in večjem delu ZDA, je v torek izrekel predsednik predstavniškega doma kongresa Paul Ryan, ki je menil, da ima predsednik dolžnost zaščititi državo in državljane.

Podpredsednik ZDA Mike Pence pa je kongresnim republikancem zagotovil, da ne bo več podobnega zaletavanja z ukrepi brez posvetovanja z njimi. To bo moralo držati, sicer bodo težave s potrjevanjem Trumpovih zakonskih predlogov v kongresu ne glede na republikansko večino.

Tudi San Francisco s tožbo proti Trumpu

Kalifornijsko mesto San Francisco je sprožilo tožbo proti ukazu predsednika Donalda Trumpa, da se odvzame zvezna sredstva vsem mestom, ki ščitijo nezakonite priseljence pred zveznim pregonom oz. t.i. mestom zatočiščem. Gre za prvo tovrstno tožbo, verjetno pa jih bo še kar nekaj sledilo.

"Predsednikov izvršni ukaz ni le v nasprotju z ustavo, ampak je tudi neameriški," je ob vložitvi tožbe na zvezno sodišče sporočil odvetnik mesta Dennis Herrera. "Zato se mu moramo zoperstaviti in mu nasprotovati," je dodal.

Trump je prejšnji teden, ko je podpisal izvršni ukaz za začetek gradnje zidu na meji z Mehiko, med drugim podpisal tudi ukaz o odvzemu sredstev vsem mestom zatočiščem, ki da Američanom in državi povzročajo nepopravljivo škodo. Ta mesta so sicer z veliko večino volila demokratsko kandidatko Hillary Clinton.

V teh mestih policisti običajno ljudi ne sprašujejo po imigracijskem statusu, možno pa je dobiti tudi posebno osebno izkaznico, ki so jo oblikovali prav za nezakonite priseljence. Takšna mesta naj bi zdaj ostala brez milijonov dolarjev različnih zveznih sredstev. V celotnih ZDA je tovrstnih mest preko 300 in mnoga so že napovedala tožbe.

San Francisco je zdaj prvo mesto, ki izpodbija Trumpov izvršni ukaz in od sodišča zahteva začasno uredbo, ki bi ustavila izvajanje predsednikovega ukaza.

Herrera je povedal, da je v San Franciscu približno 30.000 neprijavljenih prebivalcev. Letno pa mesto od zvezne države dobi več kot 1,2 milijarde dolarjev, ki jih večinoma nameni zdravstveni oskrbi in drugim programom.

"Ta tožba ni nekaj, kar bi jemal zlahka," je še povedal. "A je nujna, da branimo ljudi tega mesta, te zvezne države in zveze pred pretiranimi posegi predsednika, katerega dosedanje besede in dejanja kažejo malo spoštovanja do naše ustave in vladavine prava," je še povedal Herrera