FOTO: Trump: Obama je zelo dober mož

Izvoljeni republikanski predsedniški kandidat Donald Trump ima zdaj 70 dni časa preden tudi uradno postane predsednik Združenih držav Amerike. Njegova 'transformacija' v 45. predsednika ZDA se je začela s srečanjem z dosedanjim predsednikom Barackom Obamo v Beli hiši. Pred inavguracijo, ki bo 20. januarja, pa bo imel Trump precej zapolnjen urnik.

Ameriški mediji ocenjujejo, da je to ena najbolj nenavadnih predaj predsedniških poslov v ameriški zgodovini. Ne Obama ne Trump namreč nikoli nista skrivala odbojnosti, ki jo čutita eden do drugega. Trump je ves čas svoje kampanje poudarjal, da je Obama nesposoben, Obama pa se je iz republikanskega predsedniškega kandidata norčeval.

Trumpa sta na srečanju v Beli hiši spremljala njegov bodoči podpredsednik Mike Pence ter soproga Melania Trump. Bodočo prvo damo je Michelle Obama odpeljala na ogled Bele hiše, Pence pa se je sestal z Obamovim podpredsednikom Josephom Bidenom.

Sedanji in novoizvoljeni predsednik pa sta sedla v Ovalno pisarno. Pred objektivi medijev sta se rokovala. Obama in Trump sta se tokrat tudi prvič sploh srečala. 

Obama se je z naslednikom pogovarjal o bodočem sodelovanju

Obama je dejal, da sta govorila o organizacijskih vprašanjih okrog Bele hiše, zunanji in notranji politiki. Trump je po srečanju Obamo opisal kot "zelo dobrega moža". "Veselim se sodelovanja s predsednikom tudi v prihodnje, tudi kakšnih nasvetov," je dejal. "Pojasnil mi je določene težave in nekaj izjemnih stvari, ki jih je dosegel," je dodal.

Obama je dejal, da je njegova prioriteta, da zagotovi vse, "da bo izvoljeni predsednik uspešen". "Zelo spodbudno je, da je izvoljeni predsednik Trump izkazal interes, da sodeluje z mojo ekipo," je dejal.

Demokrat in republikanec, ki sta se med letošnjo predsedniško kampanjo ostro napadala, sta bila zelo spravljiva.

"Želimo zagotoviti, da se bosta med pripravami na tranzicijo udobno počutila," je dejal Obama in se obrnil proti Trumpu ter mu zagotovil, da bodo naredili vse, kar morejo, da mu pomagajo, ker bo njegov uspeh tudi uspeh Amerike.

Srečanje, ki bi moralo biti kratko, je na koncu trajalo uro in pol in Trump je dejal, da bi bilo zaradi njega lahko še daljše. Dejal je tudi, da Obamo zelo spoštuje.

Veliko ugibanj o sestavi prihodnje vlade

Trump bo moral do 20. januarja sestaviti vlado. Koga bo vzel za svoje sodelavce, je za zdaj le popolno ugibanje, kot je na primer verjetnost imenovanja nekdanjega župana Rudyja Giulianija za pravosodnega ministra ZDA ali na kakšen drug položaj, ki ima opraviti z nacionalno varnostjo.

Giuliani je na televiziji Fox tudi namignil, da ne bi imel nobenih težav sprejeti položaj pravosodnega ministra ZDA, če mu ga bo novoizvoljeni predsednik Trump ponudil. Giuliani je pravnik, ki je začel kariero kot tožilec na Manhattnu, kjer je preganjal mafijo, nato pa je bil dvakrat izvoljen za župana New Yorka.

Med republikanci z izkušnjami na področju zunanje politike ali nacionalne varnosti ni bilo veliko takšnih, ki so med kampanjo podpirali Trumpa. Ravno nasprotno, saj jih je večina javno povedala, da ni primeren za predsednika ZDA.

Glede na to se kot možno ime za novega državnega sekretarja takoj pri vrhu pokaže ime nekdanjega predsednika predstavniškega doma ameriškega kongresa Newta Gingricha ali pa nekdanjega veleposlanika pri ZN Johna Boltona. Potem je tu tudi predsednik senatnega odbora za mednarodne odnose Bob Corker iz Tennesseeja.

Ameriški mediji ugibajo, da bi lahko kakšen ministrski položaj dobila tudi nekdanja guvernerka Aljaske Sarah Palin, najverjetneje notranje ministrstvo, ki pa se v ZDA ne ubada s policijo in pravosodjem ampak bolj naravnimi viri.

Razen Palinove se za zdaj ne kaže veliko možnosti, da bi visoke položaje v Trumpovi administraciji zasedle ženske, vendar pa tudi moških imen za zdaj ni veliko. Trump sestavi svoje administracije med kampanjo ni posvetil veliko pozornosti in je vztrajal, da bo o tem razmišljal šele po zmagi.

Njegovo ekipo za tranzicijo vodi guverner New Jerseyja Chris Christie, ki je uvodoma kandidiral proti njemu za republikansko predsedniško nominacijo, nato pa skupaj s temnopoltim zdravnikom Benom Carsonom postal eden njegovih najodločnejših podpornikov.

Zaradi tega bi se lahko v novi vladi našel prostor za oba. Pa tudi za senatorja iz Alabame Jeffa Sessionssa, ki je Trumpa prav tako podpiral od samega začetka, tudi ko to v senatu še ni bilo tako popularno.

Trump naj bi bil osebno zamerljiv, kar bi lahko pomenilo, da za položaje ne bo upošteval določenih ljudi, verjetno pa bo nagradil tiste, ki so ga podpirali. Ugibanja se bodo nadaljevala še nekaj tednov, ko naj bi bila podoba novega kabineta Bele hiše bolj jasna.

V prvem govoru je bil Trump spravljiv, pa bo tudi tako ostalo?

Kot je Obama poudaril v sredo, želi zagotoviti čim bolj gladek prenos oblasti, kakršnega je bil pred osmimi leti deležen tudi sam.

Po kontroverzni in tudi žaljivi kampanji je bil 70-letni Trump v prvem govoru po razglasitvi zmage spravljiv in je obljubil, da bo predsednik vseh Američanov. V nagovoru v New Yorku je dejal, da je kampanje konec in da je napočil čas, da Amerika stopi skupaj. Hkrati se je protikandidatki Hillary Clinton zahvalil za vse delo, ki ga je do zdaj opravila za ZDA.

Clintonova, ki je na podlagi anket pričakovala zmago, je priznala, da je bil poraz boleč in da bo bolel še dolgo. Hkrati je Trumpu ponudila sodelovanje ter izrazila željo, da bi bil uspešen predsednik za vse Američane.

Trump je zmagal v večini ameriških zveznih držav, ki so pred volitvami veljale za neodločene, ter celo v takih, kjer je bila zmaga demokratke pričakovana, kot je Wisconsin.

Republikanci so poleg tega na volitvah kljub drugačnim napovedim ohranili večino v obeh domovih kongresa. V predstavniškem domu naj bi odslej zasedali 238 od 435 sedežev, v senatu pa 51 od 100, večina v obeh domovih pa bo novemu predsedniku precej olajšala vladanje.