Trump na obisku v Ohiu, na ulicah so ga pričakali protestniki

Ameriški predsednik Donald Trump je prispel v zvezno državo Ohio, kjer se je v nedeljo zgodil strelski napad, v katerem je umrlo devet ljudi, še 26 pa je bilo ranjenih. Pozneje bo obiskal še teksaški El Paso, kjer je dan pred tem v nakupovalnem središču Patrick Crusius med strelskim pohodom ubil 22 ljudi, še najmanj 26 pa ranil.

Kritike na račun Trumpovega obiska se medtem že vrstijo. V Daytonu so se zbrali tudi protestniki, ki Trumpu sporočajo, da ni dobrodošel.

Skupaj s prvo damo Melanio je obiskal bolnišnico Miami Valley, kjer sta se pogovarjala z bolniki in osebjem. Predstavnica za odnose z javnostmi Bele hiše Stephanie Grisham je dejala, da je Trump ranjenim povedal, da jih je bog obvaroval in zagotovil, da jim stoji ob strani.

Zunaj so se zbrali protestniki, napihnjen je bil oranžen balon dojenčka Trumpa, vrstili so se pozivi naj odide, obenem pa so bili podobno glasni tudi Trumpovi podporniki.

"Trump ne ponuja nobenega moralnega vodstva, nobenega zanimanja za poenotenje države. Imamo predsednika s strupenim jezikom, ki je javno in brez opravičila zaobjel politično strategijo sovraštva, rasizma in delitev," pa je o Trumpu povedal predsedniški kandidat demokratov Joe Biden.

Po napadih se je na predsednika, ki že od volilne kampanje besedno napada priseljence, namreč vsul plaz očitkov, da je bilo nasilje v El Pasu neposredna posledica njegovih izjav. Trump je pred odhodom v Dayton in El Paso danes zatrdil, da njegova retorika nikakor ni prispevala k nasilju. "Moja retorika ljudi povezuje," je dejal Trump in tvital, da je bil napadalec v Daytonu pripadnik levičarskega antifašističnega gibanja.

Pred odhodom v Ohio je novinarjem še dejal, da ga skrbi naraščanje sovraštva in pridobivanje moči katerekoli sovražne skupine, najsi gre za neonaciste, rasiste ali katerekoli druge. Hkrati pa je zavrnil možnost, da bi v ZDA prepovedali polavtomatsko orožje. Prav tako je izpostavil, da "ne želi orožja v rokah bolnih ljudi" ter da želi preiskavo ozadja napadov.

Predsednik ZDA je sicer že pred dnevi – podobno – težavo strelskih pobojev pripisal duševnim boleznim. Zdravstveni delavci in medicinsko osebje so njegove besede obsodili.

Govoril je tudi o rasizmu in sovraštvu, a so ga številni Američani kmalu 'opomnili', da razlaga in obsoja občutenja, ki jih je pogosto zaznati tudi pri njem samem, poroča BBC.

Demokratska kongresnica Veronica Escobar, ki zastopa El Paso, je ob napovedi obiska sporočila, da se s predsednikom ne bo srečala, hkrati pa ga pozvala, naj končno že razume, da "imajo njegove besede posledice". "Brez pogovora o bolečini, ki so jo povzročile njegove sovražne in rasistične izjave ter dejanja naši skupnosti in državi, se z njim ne bom dobila," je na družbenem omrežju Twitter zapisala Escobarjeva.

Strelec v El Pasu v svojem manifestu navajal skoraj identične argumente proti priseljencem kot Trump

Streljanje v Teksasu bi lahko obravnavali kot zločin iz sovraštva. Večina prebivalcev El Pasa je Latinoameričanov, strelec pa je pred morilskim pohodom na družbenih omrežjih delil zapis, da je "napad odgovor na njihovo invazijo na Teksas". Njegove besede so skorajda odmev Trumpovih. Predsednik Združenih držav Amerike je namreč za opis razmer na ameriško-mehiški meji večkrat uporabil besedo 'invazija'.

Policija uradnega motiva za napad v Daytonu sicer še ni potrdila, a naj bi imeli dokaze, da je napadalec simpatiziral z nasilnimi in ekstremističnimi ideologijami.

Kaj lahko Trump pričakuje v Ohiu in Teksasu?

Vodilni demokratski politiki ZDA sicer redno zavračajo izraze nestrpnosti, pri čemer imajo veliko dela s Trumpom, ki je med drugim Mehičane označil za posiljevalce in morilce, migrante za golazen, ameriške kongresnice pa pošiljal "domov" v tujino.

V Daytonu je tamkajšnja županja Nan Whaley ob napovedi predsednikovega obiska ljudi spodbudila, naj se postavijo za svoja prepričanja. Politik iz El Pasa Beto O'Rourke, da za Trumpa pri njih "ni mesta".

Oba politika - O'Rourke in Escobarjeva - sta sicer napovedala, da se bosta udeležila shoda v podporo svojcev žrtev in prostesta proti sovražnosti. Republikanski župan El Pasa Dee Margo je medtem sporočil, da je sicer njegova formalna dolžnost, da sprejme predsednika, a dodal, da bo še naprej odločno nasprotoval kakršnimkoli škodljivim in napačnim oznakam za svoje mesto. Trump je namreč v luči pridobivanja sredstev za svoj famozni zid z Mehiko El Paso pred časom opisal kot najbolj nevarno mesto v ZDA.

Tudi republikanci za boljši nadzor nad kupci orožja

Zadnja odmevna pokola sta odprla možnost ukrepanja v smeri omejevanja splošne pravice do orožja, saj tudi republikanci govorijo, da bi bilo morda potrebno izboljšati nadzor nad kupci orožja. Demokrati zahtevajo več, bližina splošnih volitev leta 2020 pa skoraj zagotavlja, da večjih sprememb ne bo.

Leta 2012 je strelec v osnovni šoli Sandy Hook v Connecticutu pobil 26 ljudi, med njimi 20 predšolskih otrok, Američani so bili presunjeni, predsednik Barack Obama je imel ganljivo čustven govor, na zvezni ravni pa se ni spremenilo nič.

Polavtomatsko orožje - predelano v avtomatsko ali ne - je bilo največkrat uporabljeno v strelskih napadih, ki so zahtevali več kot štiri žrtve. Tovrstnih napadov je bilo letos v ZDA že najmanj 22.

Napada v El Pasu in Daytonu sicer odmevata malce bolj in v zveznem kongresu se obeta možnost ukrepanja v smeri, da bi vsaj za večino kupcev orožja v ZDA uvedli pregled morebitne kriminalne preteklosti ali znakov duševne bolezni.

Tudi Trump, ki je prišel v Belo hišo z izdatno podporo orožarskega lobija, ki ga bo potreboval tudi na volitvah prihodnje leto, je po nekaj pokolih od leta 2017 omenjal možnost ukrepanja, vendar ni pritiskal na senat, kjer vodja večine republikanec Mitch McConnell zavrača vse poskuse ukrepov, ki jih ima orožarski lobi za poseg v pravico do orožja.

Leta 1994 sprejeta prepoved tako imenovanega 'napadalnega orožja', kamor sodijo avtomatske in polavtomatske puške, glede na raziskave ni vplivala na bistveno zmanjšanje ali povečanje strelskih pokolov v ZDA.

Tovrstno orožje je bilo prepovedano proizvajati in prodajati šele od datuma potrditve zakona. Američani pa so imeli doma že dovolj zalog tega orožja, prodaja orožja, ki je bilo proizvedeno pred zakonom, pa ni bila prepovedana.

Po izteku prepovedi leta 2004 je medtem opazno naraslo nasilje s tem orožjem v sosednji Mehiki. Iz Mehike v ZDA namreč nezakonito pride veliko mamil, iz ZDA pa v Mehiko orožje za mamilarske tolpe.