FOTO in VIDEO: Trump in Putin govorila po telefonu. Rusi namigujejo, da bi se lahko prvič srečala ravno v Sloveniji

Se bosta bodoči predsednik ZDA Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin prvič sestala prav v Sloveniji, domovini Melanije Trump? O tem je nocoj govoril Vječeslav Nikonov, direktor fundacije Ruski svet, poslanec v Dumi in človek, ki spada v Putinov ožji krog ljudi.

Šlo naj bi sicer samo za predlog Nikonovega. Kot so novinarji oddaje 24UR ZVEČER še neuradno izvedeli naj bi bila lokacija srečanja Trump–Putin znana februarja.

Trump in Putin po telefonu o Siriji

Bodoči predsednik ZDA Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin sta sicer danes prvič govorila po telefonu, so sporočili iz Kremlja. Govorila sta predvsem o položaju v Siriji ter o izboljšanju in razvoju dvostranskih odnosov med državama.

Putin je v pogovoru izrazil pripravljenost na izboljšanje odnosov med državama, so poudarili v Kremlju. Govorila sta tudi o skupnem boju proti mednarodnemu terorizmu in ekstremizmu. Dogovorila sta se za nadaljevanje telefonskih stikov, Trump pa je dopustil tudi možnost osebnega srečanja, so še sporočili iz Kremlja.

Odnosi med Rusijo in ZDA so sicer močno skrhani zaradi ukrajinske krize in konflikta v Siriji, kjer sta državi na nasprotnih bregovih. Trump pa je med predvolilno kampanjo nakazal, da namerava dosedanjo zunanjo politiko ZDA spremeniti. Putina je tudi označil za močnega voditelja in dejal, da mu je všeč.

Trump pravi, da bo bolj predsedniški, ker je trezna osebnost

Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je v intervjuju za televizijo CBS nastopil bolj spravljivo in skušal pomiriti svoje privržence,   

Po ZDA namreč poročajo o napadih Trumpovih privržencev na "drugačne", po šolah se pojavljajo napisi "samo za bele" in "samo za črne", cerkve manjšin dobivajo nesramne rasistične grafite, muslimane in nezakonite priseljence je strah.

Trump jih je v intervjuju skušal pomiriti in napovedal, da bodo uvodoma polovili in izgnali le "od dva do tri milijone" kriminalcev. Zaskrbljeni so tudi homoseksualci oziroma celotna skupnost LGBT, a Trump zagotavlja, da nima nič proti njim in odločitvam vrhovnega sodišča ZDA, ki je denimo uzakonilo homoseksualne poroke. Te poroke in pravico žensk do splava lahko vrhovno sodišče ZDA sicer spet odpravi.

Vrhovne sodnike namreč predlaga predsednik, potrdi pa jih senat, analitiki zato pričakujejo, da bo Trump do konca svojega prvega mandata verjetno predlagal tri nove.

Prihaja tudi do nasilja z druge strani, saj protestniki ponekod uničujejo premoženje in napadajo policiste, mediji pa poročajo tudi o pretepanju belcev kot Trumpovih privržencev, četudi to so ali niso. 

Po zmagi se nič več ne pritožuje nad volilnim sistemom

Čeprav je Trump pred volitvami pozival k reformi in odpravi elektorskega sistema, pa se po zmagi v intervjuju ni več pritoževal, da je volilni sistem nameščen in potreben reforme, prav tako ne zahteva več ukinitve elektorskega sistema.

Trump je med intervjujem izvedel, da je predsednikova plača okrog 400.000 dolarjev, in takoj dejal, da tega denarja ne potrebuje. Delal bi brezplačno, vendar mora po zakonu sprejeti najmanj dolar plače na leto, kar bo storil.

Po novem bolj zadržan na Twiterju in bolj predsedniški

Obljubil je, da bo odslej bolj zadržan pri uporabi Twitterja, čeprav ga je skupaj z drugimi družbenimi mediji pohvalil, ker je na ta način dobil volitve. Zaradi Twitterja je lahko nadoknadil zaostanek v denarju za Hillary Clinton. Pomoči medijev na čelu s televizijami ni omenjal.

Po novem se bo obnašal bolj predsedniško, ker je trezna osebnost, vendar pa naj bi bilo vse odvisno od situacije. "Določena retorika je včasih potrebna za motivacijo ljudi," je dejal. Omenil je, da je prejel čestitke za zmago od nekdanjih predsednikov ZDA Georga Busha starejšega in mlajšega, ki ga med kampanjo nista podprla, predvsem zato, ker je bil nesramen do nekdanjega guvernerja Floride Jeba Busha, sina in brata obeh nekdanjih predsednikov.

Čestital mu je tudi guverner Ohia John Kasich, vendar je Trump izrazil hvaležnost le volivcem Ohia, ki so ga v nasprotju z njihovim guvernerjem večinsko podprli.

Škofje Trumpa pozivajo k humanemu odnosu do migrantov in beguncev

Ameriški rimokatoliški škofje so novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa pozvali k humani politiki do migrantov in beguncev. Dejali so, da je sprejemanje ljudi, ki prihajajo iz konfliktnih območij in bežijo pred nasiljem, del identitete rimokatoličanov. Cerkveni voditelji so zato poudarili, da bodo še naprej ponujali pomoč tem ljudem.

Študenti s tožbo nad t. i. Trumpovo univerzo

Tožba nekdanjih študentov tako imenovane Trumpove univerze, ki so za nepremičninski tečaj plačali veliko denarja in pravijo, da niso imeli veliko koristi, se nadaljuje. Trumpovi odvetniki želijo od sodnika v San Diegu, ki ga je Trump med kampanjo žalil zaradi etničnega porekla, preložitev nadaljevanja procesa po 20. januarju 2017, ko bo Trump prisegel na položaj. Trenutno naj bi bil preveč zaposlen s pripravami na prevzem oblasti.

Del Američanov Trumpa še vedno ne sprejema za svojega predsednika, kar glasno izraža na protestih po večjih mestih. Protesti so izbruhnili že prvi večer po volitvah v sredo in se nadaljujejo. Največ ljudi se vedno zbere v New Yorku pred Trumpovo stolpnico na 5. aveniji pri Centralnem Parku. V nedeljo je bil protest tam "imigracijsko" obarvan, ljudje pa so nezadovoljstvo izražali tudi v Los Angelesu, San Franciscu, Chicagu, Sacramentu in Portlandu, kjer je policija v noči na nedeljo zaradi nasilja aretirala 71 ljudi.

Demokratska stranka se po nepričakovanem porazu išče, začenja pa se boj za prevzem vodenja Nacionalnega odbora stranke. Kot kandidat se je prijavil nekdanji predsednik odbora in nekdanji predsedniški kandidat leta 2004 Howard Dean. Bernard Sanders naj bi skupaj s Harryjem Reidom podpiral kongresnika Keitha Ellisona iz Minnesote, prvega muslimana, ki mu je uspelo priti v kongres.

Nadaljevanje preiskav zoper Clintonovo ne bo

Koliko so bile dejansko vredne kongresne preiskave proti Hilary Clinton, pa je v nedeljo pokazal vodja večine v predstavniškem domu kongresnik Kevin McCarthy, ki je dejal, da agenda republikanske večine v novem kongresu ne predvideva nadaljevanja preiskav proti Clintonovi. Osredotočili se bodo na delovna mesta, reformo zdravstva in obnovo infrastrukture.

Preiskava uporabe zasebnega strežnika elektronske pošte v času vodenja State Departmenta morda le ni bila hujša od afere Watergate, kot je to pred volitvami trdil Trump.

EU po Trumpovi zmagi krepi obrambno sodelovanje

Zunanji ministri EU so danes dosegli dogovor o novem evropskem varnostnem in obrambnem načrtu. Ta se sicer snuje že dlje časa, a je dobil z zmago Donalda Trumpa na ameriških volitvah dodaten pomen, saj je ta kot predsedniški kandidat postavil pod vprašaj tradicionalno obrambno sodelovanje ZDA in Evrope v okviru zveze Nato.

Pristop novoizvoljenega ameriškega predsednika Trumpa na podlagi načela "Amerika na prvem mestu" pa v Evropi vzbuja zaskrbljenost, da bodo ZDA pod Trumpovo administracijo občutno zmanjšale svoj prispevek v zavezništvu.

Drugi zunanji dejavnik, ki vpliva na preoblikovanje evropske obrambne politike, je referendumska odločitev Britancev za izstop iz EU. Velika Britanija namreč že vrsto let ovira tesnejše sodelovanje unije na obrambnem področju.