Iz Bele hiše so sporočili, da bodo carine uvedene na kitajsko blago, ki "vsebuje industrijsko pomembne tehnologije". Iz sporočila sicer ni jasno razvidno, s katerim datumom bodo carine dejansko uveljavljene.
Poteza bo skoraj gotovo prinesla stopnjevanje napetosti med dvema največjima gospodarstvoma na svetu ravno v obdobju, ko Donald Trump s carinami na jeklo in aluminij vznemirja tudi druge največje trgovinske partnerje Kanado, Mehiko in EU, piše CNN.
Že aprila je ameriška vlada objavila prvi seznam s 1300 kitajskimi izdelki v vrednosti 50 milijard dolarjev, med njimi letala in televizorji, na katere namerava uvesti carine. Posodobljen seznam naj bi objavila tekom današnjega dne.
Po navedbah Bele hiše bodo ZDA s carinami obremenile tudi izdelke, ki imajo pomembno vlogo v kitajski gospodarski strategiji Made in China 2025. Kitajska vlada je v tem dokumentu določila, kako namerava spodbujati razvoj tehnologij, še posebej na področju digitalizacije. Po Trumpovem mnenju je strategija napad na tehnološko prevlado ZDA.
Kitajska bo odgovorila s carinami v enaki višini in obsegu
V Pekingu so se že odzvali in tudi sami napovedali carine na uvoz ameriškega blaga v vrednosti 50 milijard dolarjev. Kot so povedali na ministrstvu za trgovino, bo Kitajska na ameriško kazen odgovorila s carinami v enaki višini in obsegu. Trump je sicer pojasnil, da se bodo na morebiten odziv Kitajske z lastnimi carinami tudi ZDA odzvale z novimi carinami.
"Kitajska si ne želi trgovinske vojne. A zaradi kratkovidnega ravnanja ZDA, ki škodi drugim in njim samim, mora Kitajska odločno braniti interese države in ljudstva," piše v sporočilu ministrstva.
Vsi gospodarski in trgovinski dogovori, ki so bili doslej sklenjeni na pogajanjih glede trgovinskega spora, so sedaj razveljavljeni. V Pekingu globoko obžalujejo, da je Washington prekršil vse doslej sklenjene dogovore in "izzval trgovinsko vojno".
Trump se je za uvedbo carin odločil v četrtek po posvetovanju s svojimi najtesnejšimi svetovalci za trgovino, je poročal časnik Wall Street Journal. Na teh pogovorih so bili po poročanju televizije CNN med drugim navzoči finančni minister Steven Mnuchin, minister za trgovino Wilbur Ross in Trumpov trgovinski pooblaščenec Robert Lighthizer.
Še v četrtek je Kitajska Belo hišo sicer odločno posvarila pred uvedbo carin. Peking je dal jasno vedeti, da se ne boji trgovinske vojne.
"Če bodo ZDA uvedle carine na kitajsko blago, se bomo takoj odzvali in sprejeli ustrezne ukrepe, da odločno zaščitimo svoje legitimne pravice in interese", je v Pekingu dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva. Zunanjetrgovinski primanjkljaj ZDA s Kitajsko je lani navrgel 285 milijard evrov, saj so se ameriški potrošniki navadili na poceni blago iz Azije.
Trump že dlje časa opozarja na visok primanjkljaj, ki ga imajo ZDA v trgovanju s Kitajsko. Samo lani je Kitajska v ZDA izvozila za 375 milijard dolarjev (303,3 milijarde evrov) več blaga, kot pa ga je od tam uvozila. Trump Pekingu očita tudi krajo intelektualne lastnine.
"Te carine so nujno potrebne, da preprečimo nadaljevanje nepravičnega prenosa ameriške tehnologije in intelektualne lastnine na Kitajsko, kar bo zaščitilo delovna mesta v ZDA," je dejal Trump.
Brez Kitajske ZDA ne morejo računati na dovolj učinkovite sankcije proti Severni Koreji
Zaradi pomoči Kitajske najprej pri sankcijah in nato pri navezovanju stikov s Severno Korejo je dal Trump carinske načrte na hladno, a se je zdaj odločil, da bo z njimi vseeno nadaljeval, kar pomeni, da bo Kitajska uvedla povračilne ukrepe, pod vprašaj pa se postavlja navdušenje Pekinga za izvajanje sankcij proti Severni Koreji.
Uvedba carin na uvoz iz Kitajske verjetno pomeni, da Trump verjame samemu sebi, ko zagotavlja, da je nevarnost jedrskega orožja Severne Koreje po nedavnem vrhu z voditeljem Kim Džong Unom odpravljena. Brez Kitajske namreč ZDA ne morejo računati na dovolj učinkovite sankcije proti Severni Koreji, da se ta jedrsko razoroži.
Newyorške borze padajo po uvedbi carin na kitajsko blago
Newyorške borze so današnje trgovanje začele s padci indeksov, med vlagatelji namreč odmeva novica o uvedbi carin na kitajsko blago. Ker je Kitajska že sprejela povračilne ukrepe, jih skrbijo morebitne trgovinske vojne.
Industrijski indeks Dow Jones je bil po 15 minutah trgovanja 0,71 odstotka pod izhodiščem, širši indeks S&P 500 je bil nižje za 0,25 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa je zdrsnil za 0,69 odstotka.
Po začetni rasti so se indeksi na evropskih borzah obrnili navzdol. Londonski FTSE 100 je izgubil 1,04 odstotka, pariški CAC 40 0,15 odstotka in frankfurtski DAX 0,66 odstotka.
Trump se prepira z vsemi
Trump je sicer predhodno že uvedel carine na uvoz jekla in aluminija iz vsega sveta z redkimi izjemami, naklepa pa še carine na uvoz avtomobilov. Mehika je že udarila nazaj, kmalu bosta tudi Kanada in EU, obenem pa se obeta še trgovinska vojna s Kitajsko. Trump je prepričan, da bodo v tej vojni zmagale ZDA, ker slabše ne more biti, saj imajo trgovinski primanjkljaj z vsemi, proti katerim uvaja carine.
Mešani odzivi v ZDA
Nekdanji Trumpov gospodarski svetovalec Gary Cohn, ki si zdaj upa govoriti to, kar misli, je dejal, da bo carinska vojna dvignila inflacijo, potrošniška poraba bo manjša, dolg pa višji. "To so zgodovinsko znane sestavine upočasnitve gospodarske rasti," je dejal predhodnik Larryja Kudlowa na položaju predsednika Sveta gospodarskih svetovalcev Bele hiše. Kudlowa je po vrhu G7 v Kanadi zadela kap.
Nekdanji Trumpov politični strateg, ki je letel iz Bele hiše zaradi kritičnih izjav o predsedniku in družinskih članih, Steve Bannon pa je carine proti Kitajski pohvalil in opozoril, da je bil to osrednji del Trumpovega nacionalističnega sporočila pred volitvami. Bannon razlaga, da bodo carine proti Kitajski vrnile delovna mesta iz Azije v ZDA.
Bannon bo moral to razložiti najprej ameriškim kmetom, pridelovalcem soje, ki bodo ostali brez kitajskega izvoznega trga, saj je Peking napovedal, da bo med povračilnimi ukrepi konec uvoza ameriške govedine, soje, drugih kmetijskih pridelkov, naravnega plina in še česa.
Za nekatere bi carine pomenile preživetje
Garry Hartman, direktor podjetja, ki izdeluje jeklene šasije za prevoz zabojnikov, je upal, da bo Trump uvedel tudi carine na njihove izdelke, poroča CNN. Podjetje, ki je na svojem vrhuncu v devetdesetih letih zaposlovalo več kot 500 delavcev in tedensko izdelalo 240 prikolic, se danes komaj prebija iz dneva v dan. Ob 170 zaposlenih izdelajo le 60 prikolic na teden, v zadnjih desetih letih pa so jih z ameriškega trga praktično izpodrinila konkurenčna podjetja iz Kitajske, za katere meni, da jih nepošteno podpira Peking.
Hartman, ki je zaradi Trumpovih predvolilnih obljub o carinah oddal glas prav zanj, razočarano ugotavlja, da na seznamu več kot 1300 produktov, na katere bodo ZDA uvedle carine na uvoz iz Kitajske, ni zabojniških šasij. S tem bi po njegovem mnenju Trump izenačil "pravila igre", saj da trenutno "komaj ohranjajo svoj posel in zaposlitve delavcev".
"Upam, da predsednik Trump ne bo pozabil na majhna podjetja in male ljudi, ki so mu pomagali priti do predsedniškega stolčka," še dodaja Hartman.
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.