Zveza Nato ni več zastarela organizacija, je po današnjem srečanju z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom v Washingtonu ocenil ameriški predsednik Donald Trump. Še več, Nato je označil za "branik mednarodnega miru in varnosti", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Naša skupna varnost je za nas vedno številka ena," je dejal Trump, ki je sicer po izvolitvi Nato označil za zastarelo organizacijo, zaveznike pa okrcal, da za skupno obrambo ne plačujejo dovolj.
Slednji poziv k okrepitvi obrambnih proračunov je Trump sicer ponovil tudi danes, je pa na drugi strani izjavil, da je zavezan sodelovanju v zavezništvu in da bo evropskim zaveznikom pomagal pri reševanju perečih težav, od boja proti terorizmu do migrantske krize, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zavezništvo je pozval tudi k večji aktivnosti pri reševanju konflikta v Siriji. Skrajni čas je, da se brutalna državljanska vojna v Siriji konča, zavezniki v Natu pa bi morali sodelovati, da končajo "to katastrofo", kot se je izrazil.
Zaveznikom se je zahvalil tudi za podporo pri obsodbi napada s kemičnim orožjem v sirskem kraju Kan Šejkun 4. aprila, v katerem je bilo ubitih 86 ljudi, med njimi številni otroci. "Zloben pokol nedolžnih civilistov s kemičnim orožjem, vključno z barbarskim pobojem majhnih in nemočnih otrok ter dojenčkov mora kategorično zavrniti vsaka država, ki ceni človeško življenje," je dejal ameriški predsednik.
"Čas je, da se ta brutalna državljanska vojna konča, da premagamo teroriste in dopustimo beguncem, da se vrnejo domov," je po poročanju AFP še dodal Trump.
Tillerson v Rusiji, ozračje hladno
Vojna v Siriji medtem divja že šest let, Združeni narodi ocenjujejo, da je v tem času umrlo že več kot 400.000 ljudi, milijoni so na begu. V osrčju konflikta je sirski predsednik Bašar al Asad – nekoč prepozna kot reformni oblastnik, danes pa ga velik del ljudstva vidi kot diktatorja, ki je proti svojemu narodu uporabil celo kemično orožje. Težava pa je, da ni jasno, kakšna bi bila Sirija brez Asada, mnogi se bojijo, da bi se ponovil libijski scenarij. Libija je namreč po odstranitvi diktatorja Moamerja Gadafija zdrsnila v kaos, veliki kosi ozemlja so pod nadzorom skrajnežev, centralna oblast pa je izjemno šibka.
Potem ko je Trump ukazal napad na cilje sirske vojske, čeprav je pred izvolitvijo do Asada ubiral spravljivejše tone, je Rusija precej osamljen, a zato izjemno trden branitelj Asada. In v tem ozračju je potekal tudi obisk ameriškega državnega sekretarja Rexa Tillersona v Moskvi. Medtem ko države G7 želijo menjavo Asada, Moskva ostaja neomajna, odnose z ZDA pa ocenjujejo kot "tako hladne kot že dolgo ne".
Analitiki in politika – od ZDA do Rusije – zaenkrat za Sirijo omenjajo tri možne scenarije.
Po prvem bi postavili prehodno oblast in spisali novo ustavo. V tem scenariju Združeni narodi igrajo pomembno vlogo, na podlagi nove ustave bi nato sklicali volitve in postavili reformno vlado. Asad bi moral odgovarjati na sodišču. Gre za najbolj idealen scenarij, katerega uresničitev ni verjetna. Velika težava – sirska opozicija. V političnem smislu šibka, sprta, polna islamističnih skupin, ki bi jih bilo na koncu težko ločiti od "zdrave opozicije".
Po drugem scenariju bi zahodne države izvedle vojaško posredovanje in odstranile Asada. Tudi ta ni verjeten, saj bi na eni strani kopensko posredovanje doživelo odpor članic koalicije v domačih državah. Spomini na Irak in Afganistan so namreč še živi, prav tako bi najbrž prišlo do hudega spora z Rusijo in Kitajsko. Medtem ko drugi scenarij ni optimalen za svet, je tretji najslabši za Sirce.
Po tretjem bi država padla v kaos. Asad bi padel, državo pa bi si razdelile skrajne skupine. Asadov padec namreč niti slučajno ne pomeni samoumevnega miru. Ob treh slabih scenarijih ima zahodni svet dilemo. Asadu pustiti, da še naprej mori lastne ljudi, ne more, oblike posredovanja pa bodo povzročile ali domači ali mednarodni kaos.
Tillersonova misija, da na krov pridobi Rusijo, je bila zato jasna, a pričakovano zaenkrat ni prinesla večjega uspeha. Dogovor velesil in jasna razločitev opozicijskih skupin v Siriji, bi namreč državi omogočila najboljše možnosti za prihodnost, vendar zaenkrat kaže na zaostrovanje retorike ali nadaljevanje slabe situacije, ocenjujejo analitiki.
KOMENTARJI (199)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.