Ameriški predsednik Donald Trump in kitajski predsednik Ši Džinping sta se slišala po telefonu po presenetljivi napovedi, da se je Trump pripravljen srečati s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom. Natančen datum in kraj srečanja, ki se bo po napovedih zgodilo maja letos, še nista določena.
Bela hiša je pred tem zavzemala stališče, da se srečanje ne bo zgodilo, če Pjongjang ne bo sprejel "konkretnih ukrepov". A Trump se je po poročanju ameriških medijev odločil, da se sestane brez posvetovanja s ključnimi ljudmi v njegovi administraciji. Ameriški zunanji minister in državni sekretar Rex Tillerson je bil, ko je Trump tvitnil novico, ravno na prvem uradnem potovanju v Afriko. V petek je novinarjem povedal, da je odločitev, da se sestane s Kimom, ena od tistih, ki jih je "predsednik sprejel sam".
Če se bosta Trump in Kim dejansko srečala, bo to prvo srečanje ameriškega predsednika in voditelja izolirane komunistične države, ki bi lahko predstavljalo preboj v dolgoletnih prizadevanjih za mir na Korejskem polotoku.
"Menim, da dokler se bodo vse strani držale splošne usmeritve političnega in diplomatskega dogovora, bomo vprašanje Korejskega polotoka premaknili naprej v smeri, ki so jo želi mednarodna skupnost," je še dejal Ši.
Trump je na Twitterju zapisal, da je morebitni dogovor s Severno Korejo še v nastajanju. "Dogovor s Severno Korejo je še zelo v nastajanju in bo, če bo končan, zelo dober za svet. Čas in kraj srečanja moramo še določiti," je tvitnil.
Švedska ponudila pomoč pri pogajanjih
Švedska je medtem ponudila svojo pomoč pri morebitnih pogajanjih. "Če lahko kako pomagamo, bomo," je med obiskom v Luksemburgu dejal švedski premier Stefan Löfven.
"Pri tem se je treba zavedati, da so glavni igralci še vedno Severna in Južna Koreja, ZDA in Kitajska. Oni morajo najti vsebino, da bi se premaknili naprej," je dodal. Löfven ni želel razkriti, kako bi lahko Švedska pomagala, dokler je za to ne prosijo.
Ob tem je spomnil, da ima Švedska od 70. let prejšnjega stoletja veleposlaništvo v Severni Koreji in zastopa interese ZDA v Pjongjangu.
Löfven se je ta teden v Beli hiši sestal s Trumpom in mu povedal, da je Švedska pripravljena pomagati, če jo bodo za to prosili.
Clintonova svari pred nevarnostjo pogovorov s Severno Korejo
Demokratska kandidatka na zadnjih predsedniških volitvah v ZDA Hillary Clinton pa je medtem opozorila, da se administracija predsednika Donalda Trumpa ne zaveda nevarnosti pogajanj o jedrski razorožitvi s Pjongjangom. Prav tako je dejala, da Washington nima dovolj izkušenih diplomatov za takšna pogajanja.
"Če se želite pogovarjati s Kim Džong Unom o njegovem jedrskem orožju, potrebujete izkušene diplomate," je dejala Clintonova za nizozemski tabloid Algemeen Dagblad.
"To so ljudje, ki so seznanjeni s to tematiko ter poznajo Severnokorejce in njihov jezik," je dejala Trumpova tekmica na predsedniških volitvah leta 2016.
Nekdanja državna sekretarka je dodala, da State Departmentu primanjkuje izkušenih diplomatov z znanjem o Severni Koreji, saj so številni odšli. "Ne morete imeti diplomacije brez diplomatov," je poudarila in opozorila, da se Trumpova vlada te nevarnosti ne zaveda.
Clintonova ni edina, ki opozarja na pasti morebitnih pogajanj s severnokorejskih režimom. Dolgoletni diplomat in bivši ameriški veleposlanik pri ZN Bill Richardson je opozoril, da pogajanja s Severno Korejo niso "resničnostna televizija".
"To je resnična priložnost, skrbi pa me predsednikova nepripravljenost in pomanjkanje discipline. Vendar mu čestitam za zelo drzno potezo, ko je sprejel vabilo," je dejal.
"Toda to ni Vajenec ali dogodek resničnostne televizije. To so pogajanja z nepredvidljivim voditeljem, ki ima najmanj 20 kosov jedrskega orožja in grozi ZDA," je dodal Richardson.
KOMENTARJI (69)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.