Trump: Ne bomo odstopili od zvišanja carin

Donald Trump je v sredo zvečer na zborovanju na Floridi izpostavil, da bo Peking "plačal" za svoje vedenje, če državama trgovinskega sporazuma ne bo uspelo doseči. Če ne bo sporazuma, potem po njegovih besedah ni nič slabega, če se Kitajski vzame več kot 100 milijard dolarjev letno.

"Pravkar sem napovedal, da bomo povišali carine na kitajsko blago in da od tega ne bomo odstopili, dokler Kitajska ne bo prenehala goljufati naših delavcev in krasti naših poslov. To se bo zgodilo, sicer ne bomo mogli poslovati z njo," je bil oster.

"Jutri (v četrtek, op. a.) prihajajo in karkoli se bo zgodilo, ne skrbite, na koncu se bo vse dobro izšlo," je še menil ameriški predsednik. "Ni nobenega pritiska. Saj veste, mi smo hranilnica, ki jo skušajo vsi oropati," je še dejal.

V Pekingu so se na te grožnje že odzvali. Kot so opozorili, bodo v primeru zvišanja carin sprejeli protiukrepe. "Kitajska stran izraža globoko obžalovanje, da bo, če bodo ZDA zvišale carine, prisiljena sprejeti ustrezne protiukrepe," je na svojih spletnih straneh zapisalo kitajsko ministrstvo za trgovino. 

Trumpovo reakcijo je po pojasnilih iz Washingtona sprožilo to, da je Kitajska odstopila od nekaterih obvez, na katere je v pogajanjih že pristala. Ob tem so v Beli hiši izpostavili, da obstaja več indicev, da si Peking želi priti do trgovinskega sporazuma.

Kitajska ne namerava kloniti pod Trumpovim pritiskom

Kitajska stran je danes zavrnila očitke ZDA in njihovega predsednika Trumpa, da odstopa od že dogovorjenih delov bodočega trgovinskega dogovora med državama. "Kitajska ne bo klonila pod nobenim pritiskom," je napovedal tiskovni predstavnik kitajskega ministrstva za trgovino Gao Feng.

Kitajska delegacija, ki jo bo vodil namestnik premierja Liu He, bo danes sicer prispela v Washington na nadaljevanje trgovinskih pogajanj z ZDA. V zadnjih mesecih sta ameriška in kitajska stran pošiljali precej pozitivna sporočila o napredku trgovinskih pogovorov. V nedeljo pa je optimizem, da je dosega dogovora tik pred vrati, pokvaril Trump.

Ameriški predsednik je namreč v nedeljo nepričakovano napovedal, da bo že veljavne dodatne carine na uvoz iz Kitajske v vrednosti 200 milijard dolarjev (slabih 180 milijard evrov) ta petek še zvišal - z zdajšnjih 10 na 25 odstotkov. Zagrozil je tudi s tem, da bo s takšnimi 25-odstotnimi carinami kmalu obremenil še za dodatnih 325 milijard dolarjev (290 milijard evrov) kitajskega blaga, kar bi pomenilo celoten kitajski uvoz v ZDA.

Trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko se vleče že več kot leto dni

Trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko ima sicer dolgo brado. Začela se je z napovedjo uvedbe carin na jeklo in aluminij ameriškega predsednika marca lani, ko je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz jekla in 10-odstotnih na uvoz aluminija, od takrat pa sta si obe strani v več korakih medsebojno naložili visoke carine na vrsto blaga. Te carine sicer niso bile usmerjene konkretno proti Kitajski, je pa ta največja svetovna proizvajalka obeh surovin in prispeva okoli dva odstotka ameriškega uvoza jekla ter skoraj 10 odstotkov aluminija. Trump je iz ukrepa začasno izvzel vrsto držav, a ne Kitajske.

Trgovinska vojna je dobila nove razsežnosti 6. julija lani, ko so ZDA po vrsti izrečenih groženj in kljub nekaterim poskusom dogovora uvedle 25-odstotne carine na okoli 34 milijard dolarjev (30 milijard evrov) vreden uvoz kitajskih strojev, elektronike in visokotehnološke opreme. Kitajska je odgovorila s svojimi carinami v isti višini, med drugim na kmetijske proizvode ter avtomobile. Obe državi sta se tudi pritožili na Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO).

23. avgusta lani so ZDA ocarinile še za 16 milijard dolarjev (14,3 milijarde evrov) kitajskega uvoznega blaga. Kitajska je znova odgovorila v enaki meri in uvedla 25-odstotne carine na izdelke, kot so motorji Harley Davidson, viski in pomarančni sok.

24. septembra 2018 je Washington Kitajski naložil 10-odstotne carine na še 200 milijard (dobrih 180 milijard evrov) njenega izvoza v ZDA. Peking je s carinami obremenil za 60 milijard dolarjev (53,6 milijard evrov) ameriškega blaga.

Trump in njegov kitajski kolega Ši Džinping sta se nato decembra lani v Argentini dogovorila o trgovinskem premirju v času nadaljevanja trgovinskih pogajanj. Trump je postavil 1. marec kot rok za dogovor, sicer naj bi carine na 200 milijard dolarjev (dobrih 180 milijard evrov) kitajskega uvoza zvišal z desetih na 25 odstotkov.

Pred iztekom roka je ameriški predsednik sporočil, da bo zaradi doseženega napredka v pogajanjih z zvišanjem carin še počakal. V nedeljo pa je presenetil z obtožbami, da se kitajska stran ne drži že dogovorjenega in napovedal, da bo carine zvišal s petkom.

Strani sta sicer v vmesnem času opravili več pogajalskih krogov. Kitajska je od januarja tudi odpravila dodatne carine na ameriške avtomobile in avtomobilske dele ter dovolila uvoz ameriškega riža.