Gorbačov: Omejitve jedrskega orožja morajo biti ohranjene za ohranitev življenja na Zemlji

ZDA se bodo umaknile iz sporazuma o jedrskem orožju, je potrdil ameriški predsednik Donald Trump. 

V pogovoru z novinarji je dejal, da je Rusija kršila pogodbo o jedrskih raketah srednjega dosega z Rusijo (INF) iz leta 1987. Pogodba, namenjena predvsem Evropi, saj gre za rakete dosega med 500 do 5500 kilometrov, državama prepoveduje posedovanje, proizvodnjo in testiranje jedrskih raket srednjega dosega.

"Ne vem, zakaj predsednik Barack Obama ni sprožil pogajanj ali se umaknil. Rusija že več let krši sporazum," je povedal Trump po strankarskem zborovanju v Nevadi. 

V letu 2014 je predsednik Barack Obama Rusijo sicer obtožil kršenja INF po domnevnem testiranju raket. Na koncu se je odločil, da se ne bo umaknil iz dogovora. Po poročanju nekaterih medijev naj bi klonil pod pritiski evropskih voditeljev, ki so se bali, da bi taka poteza lahko ponovno sprožila oborožitveno tekmo med državama. Trumpova vlada pa je lani Moskvo obtožila, da je rakete začela nameščati. Rusi pa to opravičujejo med drugim z nameščanjem ameriškega protiraketnega ščita v Evropi.

Na odločitev ZDA se je ostro odzval tudi nekdanji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov, ki je leta 1987 podpisal pogodbo INF. Kot je dejal, je to "napaka" ZDA, ob tem pa je kritiziral tudi "pomanjkanje modrosti" ameriškega predsednika Trumpa. "Vsi dogovori glede jedrske razorožitve in omejitve jedrskega orožja morajo biti ohranjeni za ohranitev življenja na Zemlji," je dejal.

Rusija: 'To bi bila zelo nevarna poteza'

Na odmevno napoved ZDA se je že odzvala tudi uradna Moskva. "To bi bila zelo nevarna poteza, ki je mednarodna skupnost ne le da ne bi razumela, ampak bi jo resno obsodila," je dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov za rusko tiskovno agencijo TASS. Po poročanju BBC je vir z ruskega ministrstva za zunanje zadeve dejal, da so takšno odločitev spodbudile "sanje o unipolarnem svetu", v katerem bi bile ZDA rade edina svetovna velesila. 

ZDA vztrajajo, da so Rusi v nasprotju s sporazumom razvili novo raketo srednjega dosega, imenovano Novator 9M729, Natu znano pod oznako SSC-8. Ta bi Rusiji omogočila, da bi jedrski napad na države članice Nata izvedli v zelo kratkem času. Po mnenju analitikov pa naj bi Rusi v uporabi raket videli predvsem cenejšo alternativo konvencionalnemu orožju. 

Do napovedi ZDA je kritična tudi Nemčija. Predstavnik nemškega zunanjega ministrstva Niels Annen je na Twitterju zapisal, da je bila "odločitev Trumpa za odstop od pogodbe INF katastrofalna". "Nadaljevali bomo z delom za jedrsko razorožitev," je še zapisal in dodal, da mora tudi Rusija nadaljevati z izpolnjevanjem svojih dolžnosti. 

Odločitev ZDA pa medtem "popolnoma odločno" podpira Velika Britanija, je sporočil britanski obrambni minister Gavin Williamson. Ob tem je Rusijo obtožil, da ogroža sporazum, Kremelj pa pozval, naj "naredi red v svoji hiši". "Seveda si želimo nadaljevanja te pogodbe, vendar zahteva predanost dveh strank in trenutno ga ena ignorira," je še okrcal Rusijo.

Bolton odhaja v Moskvo

Ameriški časnik New York Times je sicer že v petek poročal, da ZDA razmišljajo o umiku iz pogodbe v okviru prizadevanj za boj proti krepitvi vojaške prisotnosti Kitajske v zahodnem Pacifiku. Država namreč ni podpisnica sporazuma, kar ji omogoča, da rakete srednjega dosega razvija brez kakršnihkoli zadržkov.

Svetovalec predsednika Trumpa za nacionalno varnost John Bolton naj bi Rusom odločitev o umiku tudi uradno sporočil v okviru srečanja v Moskvi konec prihajajočega tedna.

Zgodovinska dimenzija sporazuma INF

Sporazum INF je z voditeljem Sovjetske zveze Gorbačovom leta 1987 podpisal predsednik ZDA Ronald Reagan. Ta je prepovedal uporabo vseh jedrskih in nejedrskih raket s kratkim in srednjim dosegom. Končala je nevarno oboroževalno tekmo med Rusijo, ki je nameščala svoje rakete za napad na zahodno Evropo, in ZDA, ki so v zahodni Evropi nameščale podobne rakete z imenom Pershing.

Do leta 1991 je bilo uničenih skoraj 2.700 raket. Leta 2007 je ruski predsednik Putin naznanil, da sporazum ni več v interesu Rusije. Ta odločitev je prišla po tem, ko so se ZDA leta 2002 umaknile iz antibalistične pogodbe.