Trump bi iz Iraka 'opazoval' Iran: 'terorist številka ena na svetu'

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za ameriško CBS obtožil Iran, da spodbuja konflikte v regiji, ter državo označil za "terorista številka ena na svetu". In prav zaradi tega bi Trump, ki je sicer že v času predvolilne kampanje obljubljal umik ameriških sil z Bližnjega vzhoda, sile iz Sirije preselil v Irak, od koder bi lahko "opazovali Iran". 

Trumpove besede sicer prihajajo v času, ko naj bi se ZDA v veliki meri umikale z Bližnjega vzhoda. A na vprašanje, kdaj bo do umika približno 2000 ameriških vojakov v Siriji prišlo, je Trump odgovoril, da bo sile najprej premaknil v Irak, nato pa domov.

Poudaril je pomen ameriške vojaške baze na območju zahodnega Iraka, ki naj bi bila po njegovih besedah ključnega pomena za nadzor dejavnosti Islamske republike: "Porabili smo celo premoženje za izgradnjo te neverjetne baze, lahko jo tudi obdržimo," je dejal in imel s tem v mislih bazo Ain al-Asad, ki jo je sicer decembra izbral za svoj prvi obisk ameriških vojaških sil v tujini. "Eden izmed razlogov zakaj jo želim obdržati je, ker želim malo spremljati Iran, Iran je resnična težava. Bili smo na veliko, veliko lokacijah na Bližnjem vzhodu in v velikih težavah. Čisto vsako izmed njih je povzročil terorist številka ena na svetu, to je Iran."

Prav tako se je znova razšel s svojimi lastnimi obveščevalnimi službami, ki so v preteklem tednu zatrjevale, da Iran izpolnjuje določila jedrskega sporazuma, od katerega je Trumpova administracija sicer odstopila. "Ne strinjam se z njimi," je dejal in se skliceval na napake, ki so jih agencije storile v času pred ameriško invazijo na Irak. Pred dnevi je lastne obveščevalce označil celo kot "izjemno pasivne in naivne, ko pride do nevarnosti, ki jo predstavlja Iran" ter dodal, da bi morali "nazaj v šolo".

Spomnimo namreč, da so nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti Dan Coats, direktorica obveščevalne agencije Cia Gina Haspel in direktor zvezne policije FBI Christopher Wray pretekli teden poročali senatnemu odboru za obveščevalne dejavnosti, pri tem pa se je jasno pokazalo, da so njihove ocene o grožnjah za ameriško nacionalno varnost popolnoma nasprotne kot Trumpove. Tako ocenjujejo, da Irak ne predstavlja velike jedrske grožnje, na drugi strani pa beležijo aktivnosti Severne Koreje na tem področju, kljub temu, da Trump zatrjuje, da jedrska grožnja s strani Pjongjanga ne obstaja več. Prav tako so poročali, da skrajna skupina Islamska država ostaja teroristična grožnja tako v Iraku kot Siriji.

Trump na drugi strani trdi, da je bila Islamska država premagana. To je namreč oznanil skupaj z nepričakovano in z lastno administracijo neusklajeno napovedjo, da bodo ZDA umaknile svoje sile iz Sirije. 

Ameriški New York Times poroča, da naj bi se Trumpova Bela hiša na tiho že tedne pogajala z iraškimi oblastmi o premestitvi ameriških vojaških sil, ki trenutno delujejo v Siriji, na ozemlje Iraka, od koder bi se sicer prav tako borili z borci Islamske države.

A iraški predsednik Barham Salih se je že odzval in dejal, da Trump ni zaprosil za dovoljenje Iraka, da bi ameriške sile 'opazovale' Iran z njihovega ozemlja in zatrdil, da so v državi nastanjene kot del sporazuma med obema državama ter za boj proti terorizmu. "Ne obremenjujte Iraka z lastnimi težavami. Mi živimo tukaj," je dejal Salih ter dodal, da je za državo ključnega pomena, da ohranja dobre odnose s sosednjimi državami, vključno z Iranom.

Nekateri iraški politiki in vojaški voditelji so sicer že Trumpov decembrski obisk ameriške vojaške baze v Iraku označili kot "kršenje iraške suverenosti".

Če Američani pripeljejo še več sil v Irak, se bo okrepilo nasprotovanje do njih, meni poslanec Jawad al-Musawi. "Obstaja nezaupanje do ameriške vlade – tudi če rečejo, da so nas prišli ščititi pred Daeshom, je pravi razlog za njihov prihod, da napadejo Iran."

Prav tako naj bi po napovedih ZDA umikale svoje sile iz Afganistana. V skladu z osnutkom sporazuma o premirju s talibani, naj bi slednji med drugim pristali na prekinitev ognja, da ne bodo delovali z afganistanskega ozemlja ter da bodo sodelovali z vlado v Kabulu, sporazum o premirju pa naj bi vodil v popolni umik ameriških sil z ozemlja Afganistana.

"Čas je. Tu smo že 19 let. Želim se boriti. Želim zmagati in želim pripeljati naše sile nazaj domov," pravi Trump. "Utrujeni so. Vsi smo utrujeni. Ne maram neskončnih vojn. Te vojne. Kar počnemo tu, se mora v nekem trenutku končati." ZDA so sicer po terorističnem napadu 11. septembra 2001 sprožile globalno vojno proti terorizmu, začenši s posredovanjem v Afganistanu pred dobrimi 17 leti, marca 2003 pa je sledila invazija na Irak, sicer pod pretvezo, da naj bi takratni iraški režim Sadama Huseina posredoval orožje za množično uničenje, s tem pa predstavljal grožnjo svetu.