500 strani dolgo poročilo o preiskavi Clintonove: vrsta napak, a nobena usodna

Ameriško pravosodno ministrstvo v poročilu o preiskavi postopkov agentov FBI v času predsedniške kampanje leta 2016 ugotavlja številne napake glede preiskave demokratske kandidatke Hillary Clinton. Preiskava FBI proti nekdanji prvi dami in predsedniški kandidatki Demokratske stranke je vrsto let vzbujala pozornost ameriške javnosti.

Generalni inšpektor pravosodnega ministrstva ZDA Michael Horowitz je v svojem poročilu, ki obsega kar 500 strani, izpostavil številne napake vpletenih v preiskavo, a te naj ne bi bile usodne.

Hkrati je v poročilu poudarjeno, da politične pristranskosti niso ugotovili, nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja pa poročilo označuje kot "neposlušnega, a ne politično pristranskega", poroča BBC.

A obenem Horowitz navaja, da je odkril pet zaposlenih pri FBI, ki so si leta 2016 med seboj izmenjavali sporočila, kritična do Trumpa, ali sporočila v podporo Clintonovi. To bo le še prililo olje na ogenj Trumpovim trditvam, da je FBI do njega pristranski. Omenjeno peterico so priporočili za preiskavo disciplinski komisiji FBI. Med njimi sta tudi pravnica FBI Lisa Page in agent Peter Strzok, ki sta imela leta 2016 ljubezensko razmerje. Njuna sporočila ne dopuščajo dvoma, da sta se držala za glavo ob misli, da lahko Trump postane predsednik ZDA. Clintonove nista nujno podpirala, ampak Trump kot predsednik se jima je zdel nevaren eksperiment. Med njunimi sporočili so zapisi kot: "Saj Trump ne bo nikoli predsednik ZDA?" in "Ne, ne bo. To bomo ustavili."

Poročilo se bo izrabljalo v politične namene na obeh straneh

Poročilo bodo v politične namene po vsej verjetnosti izrabljala tako republikanci kot demokrati, ki si ga bodo najverjetneje razlagali vsak po svoje. Republikanci bodo poročilo lahko uporabili za nove napade na preiskavo ruske afere, v katero je bil vpleten tudi Strzok, dokler ga ni posebni tožilec Robert Mueller nemudoma odpustil, ko je izvedel za početje leta 2016. Že vse leto se vrstijo tudi obtoževanja o Comeyjevi pristranskosti.

A dejstvo je, da je Comey julija 2016 sam pripravil tiskovno konferenco, na kateri je trdil, da je bila Clintonova neprevidna s komunikacijo prek zasebnega strežnika, ampak obenem dejal, da ni elementov kaznivega dejanja. Nato pa je le teden dni pred volitvami obvestil kongres in ameriško javnost, da ponovno odpira preiskavo o tem, kako je Clintonova kot državna sekretarka ZDA uporabljala zasebni strežnik elektronske pošte za uradna opravila. Številni so po volitvah ugibali, ali je prav Comey Clintonovo stal predsedniškega stolčka. Preiskava pa ponovno ni našla ničesar obremenilnega.

In na drugi strani je FBI in Comey kot direktor agencije že v času predsedniške kampanje vodil preiskavo o morebitnem sodelovanju med Kremljem in Trumpovo kampanjo, a o tem ameriška javnost o tem ni izvedela ničesar.

Poročilo torej ugotavlja, da je Comey odstopil od prakse FBI pri preiskavi Clintonove. A to ni nič novega. Pravzaprav je to edina stvar, s katero se strinjajo tako demokrati kot republikanci, čeprav iz različnih razlogov. Podporniki Clintonove bodo pritrdili navedbam poročila, da je bilo njegovo pismo kongresu tik pred volitvami "resna napaka v presoji", a da se je pravilno odločil, da ne obtoži Clintonove napačnega ravnanja z zaupnimi podatki. Republikanci pa so dobili svoje zadoščenje z ugotovitvijo, da je bila peterica FBI agentov do Trumpa kritična. Na koncu lahko sklenemo, da gre za poročilo, ki bo še dolge mesece burilo politične duhove na obeh straneh političnega polja.

James Comey se je na poročilo odzval z besedami, da so sklepi preiskave, ki jo je sam naročil, razumni ne glede na to, da se z nekaterimi ne strinja. Izpostavlja pa to, da je še enkrat potrjeno, da ni bilo razlogov za pregon Clintonove, čeprav bodo nekateri, najverjetneje tudi ameriški predsednik, trdili drugače.

"Lov na čarovnice"

Tiskovna predstavnica Bele hiše, Sarah Huckabee Sanders, je dejala, da so ameriškega predsednika Donalda Trumpa že seznanili s poročilom, to pa da potrjuje njegove trditve o pristranskosti nekdanjega direktorja FBI Comeyja. Tega je Trump sicer odpustil maja prejšnje leto, domnevno zaradi preiskave sodelovanja med Rusijo in Trumpovo predsedniško kampanjo. Le nekaj dni zatem je namestnik generalnega državnega tožilca Rod Rosenstein imenoval nekdanjega direktorja FBI Roberta Muellerja kot posebnega tožilca – ta preiskuje morebitno Trumpovo oviranje pravosodja zaradi Comeyja ter rusko vmešavanje v predsedniške volitve 2016. Trump in njegova administracija vztrajno zanikajo kakršnokoli vmešavanje, Muellerjevo preiskavo pa so označili za "lov na čarovnice".

A če gre res zgolj za lov na čarovnice, te očitno obstajajo. Mueller je v dobrem letu dni delovanja vložil obtožnice zoper 22 oseb, tudi proti nekdanji vodji Trumpove kampanje, Paulu Manafortu, ki je obtožen poneverb in pranja denarja ter utaje davkov v zvezi s plačili, ki jih je dobival, ko je delal za strmoglavljenega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča. Poleg tega se je pet oseb izreklo za krive, med njimi tudi nekdanji Trumpov svetovalec za nacionalno varnost, Mike Flynn, in George Papadopoulos, nekdanji Trumpov sodelavec.

A vztrajno ponavljanje, tudi v številnih ameriških medijih, kot je Fow News, da gre za lov na čarovnice, s katerim želijo pojasniti in upravičiti izgubo Clintonove, ter da Mueller dokazov zoper predsednika nima, se očitno obrestuje. Vse večji del ameriške javnosti je njegovi preiskavi nenaklonjen, kažejo javnomnenjske raziskave.

Trump in njegovi trije otroci so uporabljali sredstva dobrodelne organizacije v lastne namene

A Donald Trump ima trenutno polne roke dela, ne s poročilom, ampak z tožbo, ki jo je pravosodno ministrstvo New Yorka vložilo proti njemu in njegovim trem otrokom, Donaldu Mlajšemu, Ericu in Ivanki, zaradi malverzacij z njegovo dobrodelno fundacijo. Tožilstvo trdi, da je Trump uporabljal sredstva dobrodelne organizacije kot "čekovno knjižico". Sredstva fundacije, pridobljena skozi donacije, ki se odbijejo pred plačilom davka, so bila uporabljena za poravnavo pravnih zahtevkov proti Trumpovim golf klubom, 10 tisoč dolarjev pa je bilo porabljenih za nakup slike, ki je obešena v enem izmed klubov, poroča TheGuardian. Denar pa je prišel iz dobrodelnih donacij. Tožba navaja vsaj pet transakcij, ki so kršile zakon, saj so koristile Trumpu ali podjetjem, ki jih nadzoruje.

Trump je v svojih tvitih že označil vloženo tožbo kot delo newyorških demokratov. Hkrati trdi, da je Trumpova fundacija vzela 18.800.000 oziroma 16 200 000 evrov in v dobrodelne namene namenila več kot to, 19.200.000 dolarjev oziroma 16 500 000 evrov.