Francoski predsednik Jacques Chirac, nemški kancler Gerhard Schröder in njun gostitelj, ruski predsednik Vladimir Putin, so se na neformalnem vrhu v ruskem črnomorskem letovišču Soči dogovorili, da bodo v prihodnje tesneje sodelovali v boju proti terorizmu.
Sprva naj bi bilo v ospredju tristranskega srečanja strateško partnerstvo Rusije in Evropske unije, vendar so pogovore o tem zasenčile aktualne razmere v svetu, predvsem teroristična napada na dve ruski potniški letali, v katerih je pred tednom dni umrlo 89 ljudi. Tudi zato je beseda na tokratnem vrhu tekla predvsem o boju proti terorizmu, pri čemer je trojica napovedala tesnejše sodelovanje na tem področju, Schröder pa je Putinu obljubil pomoč nemških obveščevalnih služb v boju proti terorizmu v Čečeniji, ki naj bi bil po Putinovih besedah povezan z mednarodnim terorizmom oziroma teroristično mrežo Al Kaida Osame bin Ladna. Kot je znano, naj bi bilo po zadnjih podatkih strmoglavljenje letal delo čečenskih upornikov.
Spričo suma na čečenski terorizem so voditelji spregovorili tudi o nedeljskih predsedniških volitvah v tej kavkaški republiki. Po mnenju Putina so volitve pokazale, da želijo Čečeni spadati k Rusiji. Po uradnih ruskih navedbah je dosedanji čečenski notranji minister Alu Alhanov, ki ga je podpiral Kremelj, na volitvah zmagal s skoraj 75 odstotki glasov. Schröder je ob tem izrazil upanje, da bo prišlo po volitvah v Čečeniji do napredka pri mirovni rešitvi.
Za stabilnost v Iraku
Trije voditelji so se zavzeli tudi za ukrepe, s katerimi bi zagotovili stabilnost v Iraku. Kakšni naj bi bili ti ukrepi, niso pojasnili. Rusija, Francija in Nemčija, ki so ostro nasprotovale vojni v Iraku, so tudi jasno izrazile zaskrbljenost zaradi razmer v tej državi. "Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da bi zagotovili stabilnost Iraka," je zagotovil Putin.
Chirac je zaradi krize glede v Iraku ugrabljenih francoskih novinarjev v Soči dopotoval šele v torek dopoldne in ne že v ponedeljek zvečer, kot je bilo sprva napovedano. Na srečanju je znova pozval k izpustitvi talcev. Po srečanju s Schröderjem in Putinom pa je vnovič zatrdil, da Francije z izsiljevanjem ne bodo prisilili v odpravo zakona o prepovedi nošenja muslimanskih naglavnih rut v francoskih šolah, ki naj bi stopila v veljavo v četrtek, ko se bo v Franciji začelo novo šolsko leto. Ugrabitelji francoskih talcev so namreč v soboto zagrozili, da bodo novinarja Georgesa Malbrunota in Christiana Chesnota ubili, če francoska vlada ne bo odpravila spornega zakona.
Voditelji tudi o iranskem jedrskem programu
Med temami pogovorov v Sočiju je bil tudi iranski jedrski program, ki je po besedah nemškega kanclerja "zaskrbljujoč". Schröder meni, da "mednarodna skupnost Iranu ne bi smela dovoliti, da pride do jedrskega orožja". Tudi ruski predsednik je izrazil ostro nasprotovanje temu, da bi Iran vstopil v klub jedrskih sil, vendar pa zagotovil, da bo Moskva še naprej sodelovala s Teheranom pri gradnji jedrske elektrarne v Bušerju na jugu Irana. Teheran, ki je zaradi svojega jedrskega programa že več mesecev tarča kritik, zavrača vse obtožbe o razvoju jedrskega orožja in zatrjuje, da jedrski program razvija izključno v miroljubne namene.
Rusija bo načrpala 450 milijonov ton nafte
Putin pa je spričo zaostrenih razmer na svetovnih energetskih trgih napovedal, da bo Rusija letos načrpala 450 milijonov ton nafte, izvozila pa je bo 255 milijonov. Rusija je za Savdsko Arabijo druga največja svetovna izvoznica nafte, lani pa je izvozila 228 milijonov ton črnega zlata. Sicer so v Rusiji lani načrpali 421 milijonov ton nafte. Rusija je tudi ena redkih držav, ki še lahko poveča proizvodnjo nafte, medtem ko Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) proizvaja nafto praktično že na zgornji meji zmogljivosti.
