Belgija znižala stopnjo teroristične ogroženosti

Belgijska policija nadaljuje preiskavo terorističnih napadov na letališču in postaji podzemne železnice v Bruslju, ki so terjali najmanj 31 življenj, ranjenih pa je bilo najmanj 300 ljudi. Oblasti so danes potrdile, da je v kritičnem stanju še vedno približno 60 ljudi.

Belgijski krizni center Ocam je v večernih urah sporočil, da so danes znižali stopnjo teroristične ogroženosti s četrte na tretjo. Četrta stopnja ogroženosti pomeni neposredno teroristično nevarnost, tretja pa morebitno ali verjetno nevarnost. Znižanje med drugim pomeni, da na velikih železniških postajah ne bodo več izvajali sistematičnih varnostnih kontrol, ampak le še naključna preverjanja. Vhode na postaje podzemne železnice bodo sicer še naprej nadzorovali vojaki, prav tako bodo kontrole na vhodu v bruseljsko letališče Zaventem, ki ostaja zaprto.

Napadalci, ki so bili vpleteni v napade v Parizu in Bruslju: 

Belgijska policija je že identificirala dva samomorilska napadalca, in sicer brata Kalida in Ibrahima El Bakraouija. Belgijski zvezni tožilec Frederic Van Leeuw je pojasnil, da je Ibrahim napad izvedel na letališču, Kalid pa naj bi pozneje detoniral bombo na postaji podzemne železnice Maalbeek. 

Ibrahim, 29-letni belgijski državljan, ki so ga identificirali s pomočjo prstnih odtisov, je po besedah tožilca napisal oporoko. Dokument so našli na računalniku, ki so ga preiskovalci odkrili v smetnjaku. V njem je zapisal, da je v naglici, da ne ve, kaj naj stori, in da ga iščejo vsepovsod. Če bo "to zadevo zavlačeval", bo pristal v zaporu, je po besedah Van Leeuwa še dodal Ibrahim.

Za Kalidom El Bakraouijem je bila izdana tiralica

Belgijsko tožilstvo je sporočilo, da so 11. decembra lani izdali mednarodni nalog za prijetje Kalida El Bakraouija. Iskali so ga v zvezi s terorističnimi napadi v Parizu novembra lani. Interpol je potrdil, da je izdal tiralico za njim zaradi terorizma, ni pa želel razkriti, kdaj je bila prvič objavljena.

Po navedbah tožilstva je bil Kalid osumljen, da je pod lažnim imenom Ibrahim Maaroufi najel stanovanje v Charleroiju, ki naj bi ga kot bazo uporabljali pariški napadalci. Kalid naj bi z istim namenom najel tudi stanovanje v bruseljski četrti Forest. V tem stanovanju se je vse do 15. marca skrival glavni osumljenec za napade v Parizu Salah Abdeslam. Takrat je belgijska policija izvedla racijo stanovanja, pri čemer je bil ubit 35-letni Alžirec Mohamed Belkaid. Abdeslamu je uspelo pobegniti in ujeli so ga šele tri dni kasneje, v petek, v stanovanju v četrti Molenbeek.

Na dan sicer prihaja vse več informacij o povezanosti bruseljskih in pariških napadov. Brata El Bakraoui naj bi bila del teroristične celice okoli v Molenbeeku rojenega Abdelhamida Abaaouda, glavnega organizatorja pariških napadov in vidnega člana skrajne Islamske države, ki je bil ubit v policijski operaciji nekaj dni po pokolu v Parizu.

Sta brata načrtovala napad na belgijski nuklearki?

Belgijski časnik Dernier Heure danes ekskluzivno poroča, da naj bi Khalid in Ibrahim načrtovala napad na belgijski nuklearki. Njune načrte pa naj bi pokvarila prav petkova aretacija Abdeslama.

Kot pravijo, naj bi brata celo namestila skrito kamero ob vhodu v hišo vodje belgijskega nuklearnega programa. V hišnih preiskavah v najetih stanovanjih naj bi zasegli več ur dolge posnetke, ki kažejo, da sta napadalca očitno redno spremljala omenjeno osebo.

Prav zaradi tega odkritja so na dan napadov evakuirali nuklearki Doel in Tihange, na območje pa so poslali vojsko.

Les frères #ElBakraoui visaient nos centrales nucléaires ! https://t.co/OjMSqRVnxv #Belgique #Bruxelles pic.twitter.com/wQeVHF97Yn

— DH.be (@ladh) March 24, 2016

Kdo je moški v svetlih oblačilih na letališču?

Na letališču sta se sicer razstrelila dva samomorilska napadalca. Drugi je bil, kot kaže, 24-letni Najim Laachraoui. Belgijske oblasti so sicer sprva domnevale, da je pobegnil, a so viri v policiji sporočili, da je bil ubit v eksploziji. Uradne potrditve sicer še ni. Tudi Laachraouija so že iskali v povezavi z lanskimi terorističnimi napadi v Parizu, so povedali viri v belgijski policiji.

Laachraoui, ki je bil rojen 18. maja 1991 in je februarja 2013 odpotoval v Sirijo, je pod lažnim imenom Soufiane Kayal najel stanovanje v Auvelaisu v bližini mesta Namur v osrednji Belgiji, kjer so prav tako potekale priprave na napad v Parizu 13. novembra lani. Isto lažno ime je uporabil 9. septembra na meji med Avstrijo in Madžarsko, ko je bil na poti skupaj z Abdeslamom, ki so ga prijeli v petek.

Tretji domnevni napadalec na letališču, ki ga je v svetlih oblačilih videti na posnetkih nadzornih kamer, pa je pobegnil in ga policisti še iščejo. Njegova identiteta uradno še ni znana, belgijski mediji poročajo, da gre za Mohameda Abrinija.

Iščejo tudi drugega domnevnega napadalca na podzemno železnico

Belgijske oblasti še vedno iščejo tudi drugega osumljenca v zvezi z napadom na postajo podzemne železnice Maalbeek v Bruslju, v katerem se je en samomorilski napadalec razstrelil, ubitih pa je bilo 20 ljudi.

Nadzorne kamere so poleg Kalida El Bakraouija, ki se je razstrelil, posnele še enega moškega z veliko torbo. Neimenovan policijski vir je povedal, da naj bi se Bakraoui pogovarjal z njim, ta pa nato ni šel z njim na vlak. 

Abdeslam pristaja na izročitev Franciji

Medtem pa si glavni osumljenec terorističnih napadov v Parizu Abdeslam želi čimprejšnje izročitve Franciji, da bi se soočil z obtožbami, je povedal njegov odvetnik Sven Mary. Ob tem je dodal, da Abdeslam trdi, da ni vedel za načrte za torkove napade v Bruslju. Danes bi moral stopiti pred sodnika, a je odvetnik zahteval več časa za preučitev dokumentacije. Zato je sodnik razpisal nov datum obravnave za 7. april.

Kot je znano, so 26-letnega Abdeslama prejšnji petek po več kot štirih mesecih bega prijeli med spektakularno akcijo v Bruslju. Proti njemu je belgijsko tožilstvo nato vložilo uradno obtožnico zaradi sodelovanja v pariških napadih. Obtožujejo ga "terorističnega umora" in sodelovanja v aktivnostih teroristične skupine.

Abdeslam je priznal, da je bil 13. novembra lani v Parizu. To je bil večer, ko je v usklajenih bombnih in strelskih napadih na restavracije, bare, stadion Stade de France in koncertno dvorano Bataclan umrlo 130 ljudi. Na prvem zaslišanju je prav tako dejal, da se je v Parizu nameraval razstreliti pri stadionu Stade de France, a si je premislil.

Belgija se je poklonila z minuto molka

V Belgiji je danes zadnji dan tridnevnega žalovanja po napadih.

Žrtev eksplozij na bruseljskem mednarodnem letališču Zaventem in postaji podzemne železnice Maelbeek so se po vsej Belgiji ob 14.30 spomnili z minuto molka. Že v sredo opoldnepa so se žrtvam poklonili z minuto molka v Bruslju.

Z minuto molka so se spominu na žrtve napadov v Bruslju ob začetku seje poklonili tudi člani slovenske vlade.

Čeprav se življenje v belgijski in evropski prestolnici počasi vrača v stare tirnice, bo letališče Zaventem za potniški promet zaprto vsaj do vključno nedelje, so sporočili z letališča. Ker forenzična preiskava še poteka, predstavniki letališča še nimajo dostopa do stavbe. Dokler ne bodo mogli oceniti škode, ne bo znano, kdaj bo promet lahko znova stekel, so zapisali na spletni strani.

Notranji ministri EU pozvali k bolj usklajenemu boju proti terorizmu

Notranji ministri EU so na izrednem zasedanju izrazili solidarnost z Belgijo in pozvali k bolj usklajenemu boju proti terorizmu ter doslednejši uporabi obstoječih pravnih instrumentov. Niso sprejeli nobenih novih odločitev, so pa objavili izjavo, v kateri so izrazili podporo Belgiji po napadih in pripravili seznam, kaj vse bi bilo treba storiti za bolj usklajen in učinkovit boj proti terorizmu.

Zasedanja se je iz Slovenije udeležil državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga, ki je poudaril, da napad v Bruslju ni bil napad na eno od članic EU, temveč še en v seriji napadov na vrednote, za katere smo se desetletja borili in na katerih temelji celotna unija. Pozdravil je besedilo izjave in se pridružuje stališču, da moramo v boju proti terorizmu poskrbeti, da bomo upoštevali tiste vrednote, ki so bile predvčerajšnjim v Bruslju napadene: demokracija, človekove pravice, strpnost, solidarnost in mir. Po njegovih besedah so se na zasedanju strinjali, da je učinkovitost boja proti terorizmu odvisna predvsem od hitrega odzivanja. Med predlaganimi ukrepi je izpostavil potrebo po tesnejšem sodelovanju, izmenjavi podatkov in usmerjanju razpoložljivih kapacitet obveščevalnih in varnostnih organov tudi s čimprejšnjo vzpostavitvijo enote nacionalnih protiterorističnih strokovnjakov pri Evropskem centru za boj proti terorizmu.

Ministri so pozvali tudi k čimprejšnjemu sprejetju direktive o izmenjavi podatkov o letalskih potnikih (PNR). Slovenija je podprla predlog, da bi bila direktiva sprejeta že na aprilskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, je še pojasnil Špenga, ki je ob robu zasedanja obiskal svetovalca za policijsko sodelovanje in schengen na stalnem predstavništvu Slovenije pri EU, ki je bil ranjen v napadih.